(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja se kaznuje tudi urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in dejanj iz prejšnjih odstavkov ni mogel preprečiti.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.
15. maja začnejo veljati spremembe, ki strožje in podrobneje opredeljujejo kaznivo dejanje "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Ostaja dveletna zaporna kazen, dodaja se, da je sovražni govor lahko že žalitev in dopisuje besedilo za kaznovanje ob objavi na spletu.
Na Spletnem očesu sovražni govor označujejo kot izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne – ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno – in uperjene proti različnim manjšinam – etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno. Temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi posamezne osebne okoliščine pripadajo določeni skupini. Njegov glavni cilj je razčlovečiti tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen je ponižati, prestrašiti in spodbuditi nasilje, so pojasnili.
Ljudem svetujejo, naj o spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti obvestijo administratorja spletne strani in sporen zapis prijavijo na Spletno oko, policijo ali tožilstvo. Če gre za razžalitve ali druga kazniva dejanja zoper čast in dobro ime posameznika, pa svetujejo, naj vložijo zasebno tožbo in prav tako obvestijo administratorja portala. Lani so sicer dobili 3360 pobud uporabnikov. Policistom so posredovali 101 prijavo, kar pomeni, da so približno v treh odstotkih ocenili, da bi šlo lahko za kaznivo dejanje.
Različni pisci sovražnega govora
Profesorica na Fakulteti za družbene vede (FDV) Karmen Erjavec je stopila v stik s pisci sovražnega govora in ugotovila, da so nekateri pisci sovražnega govora organizirani in delujejo po ukazu političnih strank in drugih nevladnih organizacij, največkrat ekstremističnih. Načrtno in za plačilo diskreditirajo drugače misleče in spodbujajo sovraštvo do njih, politični boj nadaljujejo na internetu in želijo uničiti "sovražnika". Delujejo ali na lastno pest ali po navodilih stranke.
Po pojasnilih Erjavčeve gre za številne slovenske stranke, ne glede na ideološko usmerjenost. "Torej, politični boj na spletu se odvija, ne glede na to, ali gre za desno ali levo stranko." Parlamentarne stranke pa zanikajo plačevanje komentatorje. "Nimamo in ne plačujemo komentatorjev, ki bi na različnih spletnih mestih ali preko drugih orodij komuniciranja objavljali strankarske programske vsebine, ideologijo, prepričanja in podobno. Je pa glede na veliko število članov in simpatizerjev stranke ter zaradi popularnosti in dometa zlasti spletnih družabnih omrežij povsem običajno, da člani in simpatizerji, še zlasti v času volilnih ali referendumskih kampanj, delijo strankina in lastna prepričanja," so sporočili iz SD.
Tudi v Pozitivni Sloveniji zagotavljajo, da nimajo zaposlenih komentatorjev oziroma nikogar ne plačujejo za ta namen. Poudarili so še, da sami napišejo novice, objavljene na njihovi spletni strani. Tudi v SLS trdijo, da nimajo "najetih oseb oziroma komentatorjev, ki bi na spletnih forumih, blogih in podobno anonimno ali s pravim imenom pisali različna stališča v morebitno podporo stranki, niti s takšno prakso nismo seznanjeni. SLS ima svoja uradna spletna orodja, kot so strankina spletna stran, Facebook in Twitter profil, prav tako pa tovrstna spletna orodja oziroma socialna omrežja uporabljajo tudi mnogi funkcionarji in člani stranke." Tudi v DeSUS pravijo, da nimajo plačanih komentatorjev. Prav tako zanikajo plačevanje piscev sovražnega govora v SDS, na spletni strani katere je bilo pismo Tomaža Majerja, in v drugih strankah.
Po ugotovitvah Erjavčeve preostali pisci delujejo na lastno pobudo in njihove vrednote so drugačne. Prvi širijo sovražni govor kot provokatorji, drugim je splet edina možnost za izražanje ideološkega mnenja, ki ga praviloma podajo anonimno, je zapisala v članku za Teorijo in prakso.
Zahtevno preiskovanje
Kriminalisti v zadnjih letih obravnavajo več prijavljenih in obravnavanih kaznivih dejanj javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Po njihovih ocenah je razlog predvsem v večji ozaveščenosti ljudi, kakovostnem sodelovanju z nevladno organizacijo Spletno oko in bolj usmerjenem delu. Večinoma so sicer obravnavali sume kaznivih dejanj, storjene na elektronskih medijih, največkrat na spletnih forumih.
Preiskavo lahko sprožijo na lastno pobudo ali po prijavi. Preiskovanje je zahtevno, ker poskušajo storilci na najrazličnejše načine prikriti svojo identiteto, objave so praviloma kratkotrajne, shranjevanje podatkov težko. Osumljenci so praviloma izkušeni, imajo ustrezna znanja in delujejo izjemno hitro, zato jih je težko odkriti.
Med ovadenimi je velika večina moških
Po končani preiskavi pošljejo ovadbo na tožilstvo, če gre po njihovi oceni za kaznivo dejanje. In od leta 2006 do lani so kriminalisti podali 113 ovadb, med ovadenimi so bili v veliki večini moški, stari od 18 do 33 let.
Po pojasnilih vodje celjskega tožilstva Ivana Žaberla je pri obravnavanju tovrstnih kaznivih dejanj, storjenih na spletu, težava predvsem v dokazovanju. Če že ugotovijo, s katerega računalnika je bilo storjeno kaznivo dejanje, nastopi problem, če ima do njega dostop več uporabnikov. Takrat je težko ugotoviti, kateri uporabnik je razširjal sovražni govor, in mu to dokazati.
Iz statističnih podatkov je razvidno, da so zaradi sovražnega govora v Sloveniji obsojeni redki. Če bo obsodb po uveljavitvi nove zakonodaje več, bo pokazal čas.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.