Več kot 7350 posameznikom so po ujmah izplačali skupno 35,7 milijona evrov za obnovo domov, izplačali pa so tudi 65 milijonov evrov izredne denarne pomoči. V obravnavi je več kot 5000 vlog fizičnih oseb in podjetij za končno obnovo in sanacijo objektov, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob drugi obletnici poplav povedal minister Jože Novak. "To je odličen rezultat za to obdobje," je poudaril.
"Ukrepali smo hitro, učinkovito, s ciljem pomagati ljudem, lokalnim skupnostim in gospodarstvu, skupaj z občinami, direkcijo in ostalimi deležniki smo premikali meje mogočega, kar dokazujejo tudi rezultati na terenu," je prepričan Novak. Kot pravi, jih v prihodnje čaka še dosti dela.
S petletno sanacijo, ki so jo začeli lani, bodo začasne ukrepe nadomestile trajne rešitve, odporne na podnebne spremembe, je poudaril. Zanjo je vlada zagotovila 2,3 milijarde evrov, od tega 1,3 milijarde evrov za urejanje vodotokov in 800 milijonov evrov za občinsko infrastrukturo.
Kot je pojasnil Novak, se dela na vodotokih izvajajo kot vzdrževalna in sanacijska dela ter nove investicije. "Lani je bilo realiziranih za 240 milijonov del, v letošnjem pa je predvidena realizacija v višini 332 milijonov. Za primerjavo, vodarji so včasih lahko izvajali dela v višini 15 do 30 milijonov, zdaj pa smo praktično na desetkratniku obsega takratnih del, kar je tudi največja možna zmogljivost," je dodal.
Na vodni infrastrukturi je bilo lani in do letošnjega poletja zaključenih več kot 430 delovišč na vodotokih, sanacijska dela pa trenutno potekajo na več kot 300 lokacijah po državi.
"V sodelovanju s koncesionarji in številnimi drugimi izvajalci smo uspešno izvedli vse načrtovane interventne in izredne ukrepe ter zagotovili pretočnost vodotokov, sedaj pa z rednim vzdrževanjem, obsežnimi obnovami in investicijami celovito urejamo vodotoke, da bodo odporni na podnebne spremembe. V zadnjem obdobju smo bistveno povečali obseg vzdrževalnih del, s čimer odpravljamo tudi posledice večletnega nezadostnega vzdrževanja vodotokov," je izpostavila direktorica Direkcije RS za vode Urška Hočevar.
Direktor urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda je povedal, da so več kot 7350 lastnikom v ujmi poškodovanih domov za njihovo obnovo izplačali 35,7 milijona evrov, v procesu pregledovanja in odločanja pa je trenutno še več kot 5000 vlog za obnovo stanovanj in poslovnih objektov, pri čemer je več kot polovica upravičencev sredstva že prejela.
"S predplačili občinam v skupni višini 218 milijonov evrov smo omogočili neprekinjeno izvajanje obnove po zaključenih interventnih ukrepih. To je marsikje omogočilo danes normalno prevoznost cestne infrastrukture, sanirani so bili tudi nekateri plazovi, ki so poškodovali ali pa močno ogrožali tudi stanovanjske objekte," je dejal.
Glede predplačil za stroške obnove je Vivoda pojasnil, da so v primeru fizičnih oseb doslej izdali 10 odločb o vračilu prejetih sredstev. Malo primerov vračil prejetih predplačil pa je tudi v primeru občin. Trenutno na uradu pregledujejo stanje in se usklajujejo z občinami. Na seznamu je 15 občin, ki naj bi vrnile okoli 16 milijonov evrov od skupno 218 milijonov evrov za 140 občin. "Občine so imele rok za porabo teh sredstev v 12 mesecih po nakazilu prejetih sredstev. Nekatere so bile zelo zagnane, nekatere so pa imele takšne in drugačne težave ter niso uspele tega realizirati," je pojasnil razloge.
Vlada je sprejela tudi 348 sklepov za odstranitev objektov zaradi nevarnosti poplav in plazov, občine pa so s pomočjo ministrstva sprejele 17 novih prostorskih aktov, ki bodo omogočili gradnjo novih stanovanjskih objektov za najhuje prizadete v ujmah, je povedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Miran Gajšek.
Vsi ti akti so bili po njegovih besedah sprejeti v manj kot enem letu. "S tem zagotavljamo 126 parcel za objekte. Bistveno je to, da bodo letos jeseni občine z našo pomočjo in s pomočjo vseh nosilcev zaključile prostorske akte, ki bodo zagotovili poplavno varno bivanje za vse objekte, ki so bili tako hudo poškodovani, da niso več primerni za bivanje," je poudaril Gajšek.
Državna sekretarka na ministrstvu Lidija Kegljevič Zagorc pa je spomnila, da je tako velik in obsežen obseg del zahteval tudi organizacijske spremembe, med drugim so reorganizirali direktorat za vode in direkcijo za vode ter jih kadrovsko okrepili.
Ob tem je zagotovila, da so pristojne službe stalno na terenu in ukrepe oblikujejo na podlagi tam pridobljenih informacij. "Na podlagi vseh teh informacij ugotavljamo, da ozko grlo pri izvajanju sanacijskih programov niso administrativne ovire, kot se velikokrat navaja v javnosti, temveč omejeni kadrovski viri na vseh ravneh," je povedala.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.