Nove aretacije tajkunov?

Vlada Janeza Janše nadaljuje vojno proti tajkunom, saj bo po novem strožja prevzemna zakonodaja veljala za več podjetij kot doslej. Ministri so spremembe zakona že potrdili, zdaj so na vrsti poslanci. Medtem pa se znova širijo informacije, da naj bi se že pripravljale nove tako imenovane protitajkunske aretacije.

Vlada je v samo nekaj mesecih že drugič posegla v zakon o prevzemih. Več kot očitno gre za boj proti tako imenovanim tajkunom, saj je gospodarsko ministrstvo Andreja Vizjaka najprej udarilo po menedžerskih odkupih, kakršen je bil denimo Kordežev v Merkurju, zdaj pa širijo še krog podjetij, ki jih bo strožja prevzemna zakonodaja zadela. Da bo to storila, je vlada navsezadnje obljubila tudi opoziciji. ''Obljuba dela dolg,'' je bil kratek Vizjak.

Zaščita malih delničarjev?

In čeprav se sliši neverjetno, ministrstvo za gospodarstvo nima podatka za koliko podjetij bo po novem prevzemna zakonodaja sploh veljala. Je pa jasen cilj: pri prevzemih se ne morejo okoristiti samo največji delničarji, zaščititi je treba tudi manjše. Novela tako širi uporabo določb zakona s spremembo oziroma znižanjem praga za nejavne družbe. Medtem ko so se določila zakona o prevzemih doslej uporabljala za tiste nejavne delniške družbe, ki imajo več kot 250 delničarjev in štiri milijone evrov osnovnega kapitala, se z zakonsko novelo prag veljavnosti zakona znižuje na nejavne družbe z bodisi 250 delničarji bodisi s štirimi milijoni evrov celotnega kapitala.

Kot je pojasnil minister Vizjak, imajo lahko marsikatere nejavne delniške družbe zelo malo delničarjev ali pa večino kapitala v naložbah, tako da je osnovni kapital zelo majhen. "Z zakonsko novelo pa smo postavili nov, nižji prag veljavnosti, tako da njena določila zdaj veljajo za večjo skupino nejavnih družb," je dejal. Novela zakona o prevzemih po Vizjakovih besedah tudi določa, da je treba med obvezne vsebine prevzemnega prospekta predložiti tudi neodvisno revizijsko poročilo o primernosti prevzemne cene. "Nejavne družbe namreč ne kotirajo na borzi; namen tega določila je, da se malim delničarjem zagotovi kakovostno osnovo za odločitev o tem, ali bodo ponudbo sprejeli ali ne," je povedal.

Med vrednostne papirje, ki se upoštevajo pri določanju deležev glasovalnih pravic, se poleg opcij oziroma skupnih pravic z zakonsko novelo štejejo tudi vse terminske pogodbe. "Ko nekdo proda delnice s terminsko pogodbo, glasovalne pravice že pred tem terminom prenaša na novega lastnika," je razlog za vnos tega določila v zakon pojasnil Vizjak. Po novem se "bodo tako vsi, ki imajo prek terminskih pogodb sklenjene aranžmaje, upoštevali kot povezane osebe."

Novela zakona o prevzemih je po Vizjakovem prepričanju nadaljnji korak pri normaliziranju razmer na trgu, odpravi nekaterih slovenskih posebnosti in zaščiti malih delničarjev v primeru prevzema nejavnih delniških družb, ki so doslej izpadli iz prevzemnega zakona. Vlada je zakon o prevzemih novelirala že konec novembra lani, ko ga je sprejela skupaj z dopolnili zakona o bančništvu. Z omenjenimi zakonoma, ki sta začela veljati v začetku letošnjega januarja, je vlada prepovedala zastavo vrednostnih papirjev ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za prevzem. Vlada po Vizjakovih besedah poleg vnovične novele zakona o prevzemih že pripravlja tudi novelo zakona o gospodarskih družbah in nekatere druge rešitve, s katerimi bo zagotovila večjo stabilnost na trgu.

Predvolilna predstava?

Nova prevzemna zakonodaja ima sicer dokaj široko podporo tudi v opoziciji, vendar Milan M. Cvikl (SD) vseeno opozarja, da je ''vse skupaj lahko zgolj predvolilna predstava'' Janše. ''Z Mercatorjem je sprožil velike prevzeme, sedaj pa z zapoznelo kampanjo ustvarja vtis, da se bori proti tajkunom.'' Cvikl se sicer strinja, da je treba gospodarski kriminal preganjati, a je kritičen: ''Tri leta so nekaj puščali, potem pa so za tri ure zaprli tri ljudi.''