"Politično in psihološko je popolnoma nesprejemljivo, da bi bile najrevnejše članice unije v prvih letih članstva neto plačnice v skupni proračun. Nesprejemljivo je zanje in nesprejemljivo je za unijo. To se ne bo zgodilo," je v svojem prvem odzivu na objavo konkretnih finančnih izračunov Evropske komisije v medijih poudaril komisar Verheugen.
"Evropska komisija je sicer že v preteklosti opozorila, da bi se nove članice zaradi tehničnih težav s pretokom denarja lahko znašle v položaju neto plačnic, toda prav zato je v finančni strategiji za širitev predlagala mehanizem, ki zagotavlja, da bodo nove države članice v prvih letih članstva v finančno boljšem položaju kot leto pred njim," je zatrdil komisar. "To je trdno stališče Evropske komisije in z izračuni smo države članice na problem opozorili in izpostavili, da so kompenzacijska plačila nujno potrebna."
"Takšen mehanizem je nujno potreben in načeloma je dogovorjeno, da bo tudi uveljavljen," je dodal komisar. "Evropska komisija zagotavlja, da nove članice ne bodo neto plačnice že v prvem letu. Tudi države članice ne morejo imeti drugačnega mnenja," je poudaril komisar. Ob tem je tudi ponovno zatrdil, da so v finančni izračuni za širitev povezave z desetimi novimi državami v letu 2004 le delovni dokument, s katerimi je želela komisija pojasniti metodologijo in opozoriti na probleme. "Številke nimajo nič opraviti s tem, kar bo dejansko na pogajalski mizi s kandidatkami," je dejal.
Zato po komisarjevih besedah ni razloga za zaskrbljenost. "Smo šele na začetku sklepnega dela pogajanj in skupna izhodišča EU o finančnih vprašanjih širitve bodo sprejeta konec oktobra. Takrat bodo kandidatke dobile naš predlog, ki bo upošteval, da je politično in psihološko nesprejemljivo, da bi bi bile najrevnejše članice unije v prvih letih članstva neto plačnice v proračun. Tudi če bi šlo le za tehničen problem in bi ne bile prikrajšane niti za evro, bi bil psihološki učinek uničujoč. Kompenzacijska plačila bodo, kot so bila tudi v zadnjem krogu širitve, ko so tri nove članice - Finska, Švedska in Avstrija - dobile približno 2,5 milijarde evrov kompenzacij, čeprav so bile precej bogatejše od sedanjih članic," je še dejal Verheugen.
Kot je znano, je objava komisijinih širitvenih izračunov v medijih sicer razkrila, da bi se Slovenija skupaj s Češko, Ciprom in Malto utegnila znajti med neto plačnicami v skupni evropski proračun že takoj po vstopu v EU, če ne bo sprejet komisijin predlog o kompenzacijskih oziroma pavšalnih plačilih. Izračuni, ki jih je komisija pripravila na podlagi svoje januarske finančne strategije za sklepni del pristopnih pogajanj, sicer tudi kažejo, da bi v neto vrednosti EU za širitev v treh letih, od leta 2004 do izteka veljavnega proračunskega obdobja leta 2006, iz skupnega proračuna prispevala le 8,8 milijarde evrov.
