Sen določenega kroga slovenske politike, da je treba "pokazati zobe" sosedom Hrvatom, se jim je vrnil kot bumerang. Evropski voditelji niso imeli veliko razumevanja za balkansko obnašanje Slovenije, in to jim je bilo posredno in neposredno povedano. Niti za tožarjenje Hrvaške Bruslju niti za poskuse paktiranja s Srbi proti Hrvaški. Žoganje z veleposlanikom ni imelo smisla, še manj pa trditve, da je bila njegova vrnitev v Zagreb ponudba Hrvaški, da bi bila tudi ona konstruktivna, piše Vjesnik.
Kot piše časnik, poklica Bekeša v Ljubljano Zagreb ni dojemal tako tragično, kot je želela prikazati Ljubljana. Iz istega ministrstva, ki je poklicalo Bekeša, točneje od vodje tega ministrstva Dimitrija Rupla, je bilo slišati kanonade žaljivih izjav na račun Hrvaške, neargumentiranih trditev, celo prostaškosti, tako da bi prej Zagreb lahko pričakoval opravičilo v tem smislu. Vrnitve Bekeša Zagreb tako ne doživlja kot nekega velikega "olajšanja".
Tretjič pa je Hrvaška po pisanju časnika pravočasno informirala Slovence o pobudah, povezanih z EEZ, tako da nikakor ne držijo slovenske trditve, da za to niso vedeli. Tako tudi sestanek v Sloveniji ne bo, vsaj ko je govora o informiranju, prinesel nič dramatično novega, česar Ljubljana ne bi doslej vedela.
Slovenija se bo morala z nekaterimi stvarmi sprijazniti. Od vrnitve denarja hrvaškim varčevalcem, ki je končal v Sloveniji, do pravice Hrvaške, da v svoji državi in morju, ki ji pripada, dela, kar misli, da je zanjo najboljše. Seveda bo Hrvaška sodelovala s sosedi, tako kot doslej, vendar, kar je njeno, je njeno, naj je to Slovencem všeč ali ne, še piše Vjesnikov komentator Jurica Koerbler.
Rupel o vrnitvi Bekeša
V pogovoru za sobotno prilogo mariborskega Večera je zunanji minister Dimitrij Rupel poudaril, da se veleposlanik Bekeš v Zagreb vrača v znak dobre volje Slovenije, da Hrvaška pristopi k dialogu konstruktivno in ne izključujoče. Kot je pojasnil, Slovenija verjetno ne bi poklicala veleposlanika na posvetovanja v Ljubljano, če se ne bi bil oglasil hrvaški zunanji minister, ki je predstavnik države in razlaga uradna stališča. Ko je Tonino Picula izjavil, da Slovenija nima dostopa do odprtega morja in, implicitno, da Slovenija ni pomorska država, takrat smo morali pokazati svoje globoko nestrinjanje, je poudaril Rupel. "Mislim, da smo odreagirali dostojno," je še dejal.
Rupel je pri tem izrazil upanje, da bo Hrvaška vendarle revidirala nekatera stališča in da bo prišlo do pogovorov in dogovorov v zvezi z obema temeljnima vprašanjema: gre najprej za t.i. "bočno delimitacijo", torej za razmejitev med hrvaškim in slovenskim morjem, in drugič za izključno ekonomsko cono (EEZ). "Naj ponovim, kar stalno ponavljam: hrvaška razglasitev EEZ je seveda povezana z vprašanjem morske meje med Hrvaško in Slovenijo. Kot veste, je hrvaška razlaga sporazuma Drnovšek-Račan takšna predvsem zaradi tega, ker jim je ta sporazum v napoto, če želijo uveljaviti EEZ," je poudaril Rupel.
Sardelić: Slovenci so zavrnili politični dialog
"Dobro je, da bomo s slovensko stranjo sedli za skupno mizo in tako nadaljevali proces informiranja in izmenjave mnenj o vprašanjih, ki se tičejo širjenja jurisdikcije na Jadranskem morju," je za Slobodno Dalmacijo povedal hrvaški veleposlanik v Ljubljani Celestin Sardelić. Kot je še dodal, je "slovenska stran na žalost tudi tokrat zavrnila predlog, da za diplomatsko mizo vstopi v dvostranski politični dialog, ki še naprej poteka samo preko medijev, izjav in not".
Pogovor o pravnih, ekoloških, ribolovnih in drugih vprašanjih je vsekakor koristen, toda stvari okrog tega so precej jasne in dobro urejene, tako da se bo lahko sporazumeti. Vprašanja, zaradi katerih je Slovenija že krenila v kampanjo polne internacionalizacije, so očitno politična, zato bo Slovenija mednarodni skupnosti težko pojasnila, zakaj ni pripravljena teh vprašanj reševati najprej z dvostranskim političnim dialogom s Hrvaško, kar ji nakazuje Evropska unija, je še dejal Sardelić.
Kot je dodal, je Slovenija v četrtek zavrnila hrvaški predlog, da se v delegacijo, ki se bo sestala v torek, poleg pravnih strokovnjakov vključijo še strokovnjaki za ribištvo in ekološka vprašanja ter da se dvigne njena raven, ker bi lahko na sestanku takšnega formata uspešneje izmenjali stališča o reformi evropske ribolovne politike, kot tudi rešili probleme, ki so se pojavili v komunikaciji med državama. Kot je zapisala Slovenija v svojem uradnem odgovoru, zaradi "depolitizacije omenjenih vprašanj" še naprej predlaga, da informativni sestanek poteka na ravni pravnih strokovnjakov zunanjih ministrstev.
Sardelić je tudi pojasnil, da bo namesto hrvaškega veleposlanika v Ljubljani sestanek spremljal namestnik veleposlaništva ali diplomat, katerega delo spada med teme sestanka. Na vprašanje, kakšen je namen torkovega sestanka, če ta ni del širših političnih konzultacij, je Sardelić odgovoril, da je "nedvomno govor o taktičnem manevru, ki ne spreminja strateške vsebine slovenske pozicije". "Želel bi, da me dogodki demantirajo, toda zdi se, da je posredi naslednja strategija slovenske strani: imeti alibi-sestanek, kupiti čas in poskusiti Hrvaško odvrniti od njene legitimne pravice, da v skladu s konvencijo o pomorskem pravu, novo skupno ribolovno politiko EU in nacionalnim interesom čimprej razširi svojo jurisdikcijo na Jadranu," je še dejal Sardelić.
Mesić: O Šentilju sem govoril simbolično
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je za Vjesnik komentiral svojo izjavo, da bi po slovenski logiki imela Hrvaška pravico do pristopa do mejnega prehoda Šentilj, in poudaril, da je govoril simbolično. "Rekel sem simbolično, da bi sedaj vsakdo lahko vzpostavil nekakšne zahteve na podlagi nekakšnih pridobljenih pravic. Menim, da so to tudi oni razumeli kot čisto simboliko," je, govoreč o slovenskem odzivu na izjavo, povedal Mesić.
Kot je dodal, se je treba usesti za mizo, upoštevati konvencijo o pomorskem pravu iz leta 1982 ter se pogovoriti in dogovoriti. "Moramo se dogovoriti o režimu plovbe po našem delu, pa tudi z drugimi po njihovem delu te izključne ekonomske cone," je še dejal Mesić. Dodal je, da bodo prej ali slej tudi drugi razglasili EEZ, zato ni treba dvigati napetosti, temveč se dogovoriti, kako rešiti problem, zaščiti ribji fond in ohraniti ekološko čist prostor.
