Slovenija po besedah gospodarskega ministra Andreja Vizjaka in direktorja Eles Gena Martina Novšaka trenutno ne izvaja nobenih aktivnosti ne v smeri izgradnje novega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) niti druge nuklearke.
"O tem bomo morda v prihodnje razmišljali, zagotavljam pa, da bomo vse morebitne aktivnosti v tej smeri vodili transparentno in javno," je povedal Vizjak. Energetika in nadaljnje raziskave jedrske opcije so po njegovem prepričanju vsakdanja tema, ki so jo na dan izvabile zadnje energetske razmere, ko so fosilni energenti izredno dragi.
Ta trenutek pa so navedbe, da se na tem področju nekaj dela, popolna izmišljotina in špekulacija nekaterih vztrajnih nasprotnikov rešitev, ki se danes izkazujejo za racionalne, je dodal minister. Tudi po Novšakovih besedah Slovenija zaenkrat nima nobenih trdnih načrtov za gradnjo druge jedrske elektrarne oziroma se k temu še ni zavezala.
S tem sta se Vizjak in Novšak odzvala na ostre odzive v Avstriji o tem, da drugi energetski steber v Sloveniji mnogi povezujejo tudi z idejo o gradnji še ene jedrske elektrarne, povzela pa ga je avstrijska tiskovna agencija APA. Koroška deželna vlada je proti tovrstnim načrtom v torek že sprejela resolucijo o tem vprašanju.
Poraba raste, odvisnost od uvoza tudi
Kot je opozoril Novšak, pa je dejstvo, da se energetske razmere tudi v Sloveniji spreminjajo; poraba električne energije raste, zato je država vse bolj odvisna od uvoza. Po njegovih besedah sodi izgradnja druge nuklearne elektrarne pri nas trenutno le v okvir razmišljanja energetikov, dolgoročno prihodnost pa vsekakor vidi tudi v prihodnjem razvoju jedrske energije pri nas.
Slovenija se namreč mora, kot je izpostavil Vizjak, odgovorno lotiti vprašanja glede dolgoročnih načrtov oskrbe z električno energijo, saj se NEK leta 2023 izteče življenjska doba. Vlada si je kot prioriteto zadala zanesljivo dolgoročno oskrbo Slovenije, zato bo v prihodnje treba razmišljati, kako in na kak način bo Slovenija to dosegla, je še dodal Vizjak.
Ohranjanje jedrske opcije
Da se je obdobje izstopa iz jedrske opcije v Evropi končalo, je že v prvi polovici tega leta dejal tudi direktor NEK Stane Rožman. Takrat je poudaril, da se začenja jedrska kontinuiteta, na teh izhodiščih pa poteka tudi trenutno razmišljanje o oskrbi z električno energijo. Ob tem je še dodal, da bo treba v okviru slovenske energetike sprejemati takšne politične in strokovne odločitve, ki bodo dolgoročno ohranjale jedrsko opcijo v državi.
Po Rožmanovih besedah mora imeti prioritetno mesto tehnološka nadgradnja NEK, podaljšanje njene življenjske dobe, izgradnja odlagališča za trajno odlaganje radioaktivnih odpadkov, ohranjanje znanja in sodelovanja pri raziskavah v EU ter opredelitev širše jedrske lokacije v prostorskih aktih Slovenije in načrtovanje nove jedrske elektrarne.
Čez tri leta manjše možnosti za uvoz elektrike
Vendar se bodo, kot opozarjajo v Elesu, po letu 2008 - ko bodo evropske države začele izvajati obveznosti iz kjotskega protokola, kar bo še omejilo obratovanje fosilnih termoelektrarn in vplivalo tudi na zmanjšanje proizvodnje domačih termoelektrarn - dodatno zmanjšale možnosti za uvoz električne energije. Večina sosednjih držav bo namreč v letu 2008 uvoznik električne energije, tako da Slovenija ne bi mogla v večjem obsegu računati na uvoženo energijo. Gradnja novih objektov za proizvodnjo električno energije pa bistveno zaostaja za potrebami države, še navaja poročilo.
