Slovenija

Nove podrobnosti davčne reforme: bomo torej plačevali več ali manj?

Ljubljana, 15. 03. 2023 18.35 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Anže Božič
Komentarji
0

"Povprečen Slovenec po vladni davčni reformi v svoji denarnici ne bo imel nič manj kot do zdaj, kvečjemu več," obljublja finančni minister Klemen Boštjančič. Pa bo res? Vlada dosedanjo dohodninsko logiko obrača na glavo in bo pri izračunu upoštevala vse dohodke posameznika. Poleg plače tudi regres, nagrade za uspešnost, prevoz na delo in socialne transferje. Nepremičnine pa naj bi po novem progresivno obdavčili glede na njihovo vrednost.

Bomo torej plačali več ali manj?

Konkretnih izračunov še ni. A poglejmo, kaj zaenkrat vemo o spremembah dohodnine. 

Trenutno imamo sistem izračuna z davčno osnovo, ki jo znižujejo posamezne olajšave, denimo splošna ali za vzdrževane družinske člane. In to je podlaga, ki se glede na višino že zdaj progresivno obdavči po dohodninski lestvici s petimi razredi. Pri tem je največ, kar 65 odstotkov zavezancev v najnižjem razredu. Skoraj 30 odstotkov pa v drugem. V petem, najvišjem razredu je le dobrih 4400 zavezancev, ki pa prispevajo več kot devet odstotkov pobrane dohodnine. Kar je le nekaj manj kot množica zavezancev iz najnižjega razreda. 

Po novem bo drugače. Država bo seštela vse prejemke. Tudi socialne transferje, doslej neobdavčen regres, božičnico, malico in prevoz na delo. Od tega se bodo odšteli plačani prispevki za socialno varnost in to bo davčna osnova. Oblast snuje novo davčno lestvico, z najnižjim neobdavčenim razredom med 8000 do 9000 evrov. Ko bo FURS odmeril davek, pa stopijo v igro novi odbitki, denimo za družinske člane, ki bodo nominalno določeni v evrih na enega otroka in ne v odstotkih. Ker bo ta za vse enak, bodo predvidoma manj plačali tisti z nižjimi prejemki in obratno.

Kaj pa nepremičninski davek? Kaj tu prinaša progresivna obdavčitev?

Slovenija trenutno z obdavčitvijo nepremičnin in večinoma preko zastarelega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč zajame okoli 300 milijonov evrov letno. To je okoli 0,6 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar je trikrat oziroma štirikrat manj kot nekatere druge države v EU. Gre pa za prihodek občin, ne države. Tako naj bi v osnovi ostalo tudi pri novem nepremičninskem davku. Pri bolj luksuznih stanovanjih pa bi del vrednosti celotnega nepremičninskega premoženja posameznika, ne glede na število nepremičnin, lahko pobrala še država. Osnova bo posplošena tržna vrednost, ki jo beleži Geodetska uprava. Ta ima menda bolj urejene evidence kot pred leti.  Pred uveljavitvijo s 1. januarjem 2025 pa bodo lastniki predvidoma dobili tudi informativne izračune, na katere se bodo pred dokončno odmero davka lahko pritožili. Konkretnih stopenj davka pa oblast še ni določila.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1