Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je v izjavi dejala, da se je danes zaključila izredna sekcija na hibridnem evropskem kongresu klinične mikrobiologije in infektologije, ki je bila posvečena akutnemu hepatitisu pri otrocih. Kot je dejala, se je vse začelo 31. marca letos, ko so škotske zdravstvene oblasti britanski agenciji za varnost sporočile, da so v treh tednih v marcu zabeležili pet primerov težjega poteka hepatitisa nepojasnjenega vzroka. Ti otroci so bili stari od 3 do 5 let. Ko so natančneje analizirali še druge podobne primere na Škotskem, so ugotovili, da je bilo takšnih primerov letos že 13, prvega pa so imeli že januarja letos, vse ostale pa marca. Primerjava s prejšnjimi leti (pred epidemijo covida-19) je pokazala, da so imeli letno v povprečju zgolj štiri primere neznanega akutnega hepatitisa, kar je bistveno manj.
8. aprila je Velika Britanija poročala o 74 primerih, 12. aprila pa je ECDC pozval vse članice, naj bodo pozorne na podobne primere in naj takoj poročajo o morebitnih primerih, časovnico analizira infektologinja.
V državah EU je zaenkrat potrjenih 34 primerov akutnega hudo potekajočega hepatitisa pri otrocih, večina otrok je bila stara do 10 let. Pri štirih otrocih je bila potrebna transplantacija jeter zaradi popolne odpovedi jeter. Pri sedmih so potrdili še prisotnost adenovirusa, pri štirih pa sočasno okužbo s covidom-19.
V Veliki Britaniji je teh primerov že 114, tam pa so do sedaj opravili že 10 transplantacij. Med 81 primeri v Angliji jih je 47 odstotkov še vedno hospitaliziranih. Od 81 primerov jih je 60 imelo zlatenico, ostali so imeli samo zelo nenormalne teste glede ocene delovanja jeter. Je pa večina bruhala, 45 jih je imelo drisko, samo 25 jih je imelo povišano temperaturo. Kaj je razlog za to? 75 odstotkov od 81 primerov jih je imelo dokazano okužbo z adenovirusom. Zgolj 16 odstotkov pa dokazano okužbo s covidom-19, opozarja Matičičeva. Pri večini primerov v Angliji so odkrili adenovirus podtipa f41, ki bi lahko bil nek dodatni dejavnik, ki bi lahko vplival na imunski odziv otrok in posledično na obolelost jeter.
Je razlog za povečano število okužb izolacija v času epidemije koronavirusa?
"Vsiljuje se morda možnost, da bi ta adenovirus bil nek dodatni dejavnik, ki je vplival na to, da bi lahko povzročal tako težko potekajoče vnetje jeter, ali pa bi ta dodatni faktor lahko vplival na imunski odziv, ki bi vse to povzročal," pravi Matičičeva. Zakaj bi lahko prišlo do tega? Infektologinja opozarja, da smo dve leti živeli v nenormalnih okoliščinah, ko se otroci niso toliko družili med sabo in niso prišli v stik z virusi v naravi, ki bi spodbujal njihovo naravno odpornost proti tem virusom. Drugi razlog oziroma dodatni dejavnik bi lahko bila tudi prebolela okužba s covidom-19 oziroma sočasna obolelost s koronavirusom oziroma nekim drugim virusom. Lahko bi bil tudi vpliv raznih toksinov in drugih okoljskih faktorjev. Lahko pa bi prišlo tudi do mutacije adenovirusa oziroma razvoja novega podtipa, pravi Matičičeva. Obstaja še možnost, da gre morda za neke nove znake okužbe s koronavirusom. Najmanj verjeten po njenih besedah in tudi po mnenju drugih strokovnjakov pa je razvoj neke nove različice koronavirusa.
Kaj sledi? "Najprej je potrebno epidemiološko razjasniti, koliko je v Evropi teh primerov. Obstaja možnost, da mnogi sploh ne razvijejo znakov, torej okužba poteka brez simptomov. Torej bolniki sploh ne pridejo do zdravnikov," odgovarja Matičičeva in dodaja, da bo potrebno analizirati tkiva odstranjenih obolelih jeter, da se točno vidi, kaj bi bil lahko vzrok. Kot tretjo stvar Matičičeva omenja pregled genetskega in imunskega ustroja obolelih otrok, na koncu pa še odkriti povzročitelja, kar je glavna stvar. "Lahko bi šlo za popolnoma nov patogen," čeprav je po njenih besedah ta možnost najmanj verjetna.
Matičičeva opozarja, da ni razloga za paniko, pač pa prosi vse starše, da zgolj pozorno spremljajo svoje otroke, če bi pri njih opazili katerega od simptomov. Prav tako so tem že obvestili pediatre in infektologe, na kaj naj bodo še posebej pozorni. Pripravljen je tudi spekter preiskav za otroke, tako da so vse ustanove ustrezno pripravljene.
Kriteriji za to bolezen po WHO so: otrok v starosti do 16 let, ki ima več kot 10-krat nad zgornjo ravnijo nenormalne jetrne encime in pri katerem niso odkrili nobenega od poznanih hepatitisov. Prav tako so se težave pojavile šele od 1. januarja letos.
Pri nas zaznali primer, a okužbe zaenkrat niso potrdili
Pri nas so infektologi zaznali primer otroka, ki je imel te kriterije (povečane jetrne encime), a nima nobenih posebnih bolezenskih znakov in zapletov. Izsledki preiskav sicer še niso zaključeni. Otroka vodijo pediatri in infektologi, a okužba s to težko obliko nepojasnjenega hepatitisa pri njem ni zaenkrat ni potrjena, pojasnjuje Matičičeva.
Glede prenosljivosti oziroma nalezljivosti virusa pa je zaenkrat v analizi primer v Španiji, ko je bil oboleli otrok pred okužbo v Veliki Britaniji, a zaenkrat še ni potrjeno, da je prišlo do prenosa. Infektologinja dodaja, da zaenkrat ne morejo reči, da je stvar nalezljiva, čeprav potencialno je lahko. Tako WHO kot ECDC nista izdala nobenih posebnih ukrepov za prepričevanje širjenja okužb.
Matičičeva še enkrat vse starše mlajših otrok opozarja, naj bodo pozorni na naslednje znake bolezni: akutno bruhanje, rumenica kože ali sluznic, svetlo obarvano blato ali temno obarvan urin. V teh primerih je potrebno na to opozoriti otrokovega zdravnika, še dodaja.
Zaenkrat potrjenih 169 primerov
Kot je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila v petek, so skrivnostni hepatitis potrdili pri 169 otrocih v 12 državah. Sicer ni bil nobeden od otrok okužen s klasičnimi virusi hepatitisa, ki pri otrocih pogosto poteka brez simptomov ali le z manjšo prizadetostjo. Pri številnih od obolelih za trenutno obliko pa so zaznali močno povišano raven jetrnih encimov in zlatenico. V vseh teh identificiranih primerih so bili otroci stari od nekaj mesecev do 16 let.
V teku je tudi preiskava morebitne povezave s pandemijo covida-19. WHO navaja možnost, da so otroci sedaj občutljivejši za adenoviruse, saj so se ti med pandemijo manj prenašali. Preiskujejo tudi domnevo, da bi lahko pomembno vlogo igrala dvojna okužba – tako z adenovirusom kot z novim koronavirusom.
Iz različnih laboratorijev poročajo, da so s testiranjem in analizo vzorcev v vseh primerih izključili okužbo s hepatitisom A, B, C, D in E. V analizi 13 primerov na Škotskem so ugotovili, da so bili trije otroci pozitivni tudi na novi koronavirus, pet jih je bilo negativnih, dva pa sta covid-19 prebolela v zadnjih treh mesecih. 11 od teh otrok so testirali tudi na okužbo z adenovirusom, od tega jih je bilo pet pozitivnih.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.