Novela zakona, ki je danes stopila v veljavo je po novem poenotila tudi roke, ki zavezujejo stranke v postopkih revizije, ukinja se inštitut revizijskih izvedencev, zvišujejo pa se takse, ki jih mora plačati vlagatelj zahtevka za revizijo. Novost je tudi, da se z novelo zakona zdaj zagotavlja tudi pravno varstvo javnega interesa, je pojasnil direktor urada za javna naročila Igor Šoltes.
Zakon o reviziji postopkov oddaje javnega naročanja je do zdaj urejal izključno pravno varstvo ponudnikov. Po novem pa se bo z zakonom ščitilo tudi javni interes v postopkih oddaje javnih naročil.
Urad za javna naročila je tako v primerih, ko je kršen javni interes, z uveljavitvijo novele zakona dobil aktivno legitimacijo vlagati zahtevke za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Če urad ugotovi, da je bil denimo z ravnanjem naročnika kršen javni interes, lahko do konca postopka oddaje javnega naročila vloži zahtevek za revizijo. To pristojnost imata po novem poleg urada za javna naročila še urad za varstvo konkurence ter državno pravobranilstvo.
Ukinja se revizijski izvedenec
Z novelo zakona se ukinja inštitut revizijskega izvedenca, ki sicer nikoli ni dobro zaživel in se je izkazal za neustreznega, je povedal Šoltes. Revizijski izvedenci so bili ena bistvenih novosti zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, ki je začel veljati novembra 2000. Njihova naloga je bila, da sodelujejo z naročnikom pri ugotavljanju upravičenosti zahteve za revizijo.
Sestava državne revizijske komisije ostaja z novelo zakona o reviziji postopkov javnih naročil nespremenjena, in sicer ima štiri člane in predsednika. Da bi se zagotovila še večja neodvisnost članov, pa bo državni zbor po novem državno revizijsko komisijo imenoval na predlog mandatno-volilne komisije DZ in ne več na predlog vlade. Bolj natančno so določeni tudi razlogi za razrešitev komisije.
