Pobegla risa v dobri formi, nazadnje naj bi jo videli v sredo

Evrazijski ris je eden najskrivnostnejših in tudi najbolj ogroženih živalskih vrst v slovenskih gozdovih, saj naj bi tam živelo le še okoli 15 do 20 velikih mačk. Kot nam že ves februar dokazuje slavna risa iz ljubljanskega živalskega vrta, je te plenilce v naravi zelo težko opaziti. Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki to vrsto proučujejo, imajo zato izjemno težko delo, a jim je v zadnjih desetih letih kljub temu uspelo proučiti njihove plenilske navade.

Rezultati pokazali, da risi najpogosteje lovijo šibko srnjad, človeka v naravi še niso napadli

Podatke o obnašanju in vplivu risov na plenske vrste so raziskovalci spremljali s pomočjo sledenja njegovih sledi v snegu, GPS telemetrije, analize ostankov plena in iztrebkov ter spremljanjem dogajanja ob ostankih uplenjenih parkljarjev s pomočjo avtomatskih video kamer. S pridobljenimi podatki so ugotovili, da risi v Sloveniji najpogosteje lovijo srnjad, prehrano pa dopolnjujejo še s polhi in drugimi glodavci, jelenjadjo, gamsi, zajci in lisicami. Kljub temu, da je ris učinkovit plenilec divjadi, pa ljudem ni nevaren, saj ni znanega še nobenega primera, v katerem bi zdrav ris v naravi napadel človeka.

Ris v povprečju ujame večji plen enkrat na teden, na leto pa upleni približno 8 odstotkov srnjadi, ki živi na območju njegovega teritorija. Če to vrednost primerjamo s količino odstreljene srnjadi na istem območju, ris upleni približno petkrat manj srnjadi, kot jo odstrelijo lovci. Velikeg plena, kot je na primer srna, ne uspe pojesti naenkrat, pač pa se k njemu vrača v povprečju štiri dni. Nato za ulov naslednjega plena potrebuje približno tri dni.

Risi plenijo le živali v slabi fizični kondiciji

Z analizo vsebnosti maščevja v kostnem mozgu srnjadi, ki so jo uplenili risi, in srnjadi, ki so jo odstrelili lovci, so dokazali, da risi selektivno lovijo živali v slabši fizični kondiciji. Čeprav risi občasno ujamejo tudi povsem zdrave osebke, je bil delež shirane srnjadi med risovim plenom približno enkrat večji kot med odstreljenimi živalmi. To se ujema z rezultati mnogih tujih raziskav, v katerih so ugotovili, da imajo plenilci pomembno vlogo pri naravni selekciji velikih rastlinojedcev in s tem prispevajo k ohranjanju ugodnega zdravstvenega stanja divjadi.

Kot pravijo avtorji raziskave jih v tej vlogi človek zelo težko nadomesti. "Lahko bi rekli, da je tudi v interesu srn, da jih risi lovijo. Zaradi tega je njihova populacija bolj zdrava in se obnaša bolj naravno," pravijo in zaključujejo, da bi bilo ponovno izumrtje risa zato velika izguba za naše gozdove.

Pri nas le še od 15 do 20 risov

Risi lahko sicer v naravi živijo do 17 let. Naši najstarejši risi pa so dočakali 21 let. V Sloveniji živijo predvsem na območju dinarskega gozda bukve in jelke. Ris je bil pri nas v 19. stoletju iztrebljen zaradi pretiranega lova. V Kočevskem Rogu so nato leta 1973 izpustili na prostost tri samce in tri samice, ki izvirajo iz Slovaške. Naselitev je bila uspešna, razširil se je do Alp. V zadnjih letih populacija risov v Sloveniji znova upada. ''Risa je v naravi težko opaziti. Kadar zasliši, da se mu bližajo ljudje, se neslišno umakne. Verjetno pa nas na razgledišču, kjer je skrit pred pogledi, neopaženo opazuje, ne da bi mi slutili, da je v bližini,'' so zapisali. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi le še 15 do 20 risov.

Pobegla risa v dobri formi

Strokovna vodja ZOO Barbara Mihelič nam je dejala, da se pobegla velika mačka še vedno potika naokoli. V sredo naj bi jo nekdo v poznih večernih urah videl na Večni poti ob zunanji ograji živalskega vrta. Žal podatki niso zanesljivi, zato se je tudi izgubila zanesljiva sled, pravi. "Pripravljamo pa se na pregled terena s termokamerami, oziroma tudi z malce bolj množično udeležbo psov in ljudi," pojasnjuje. To naj bi izvedli v roku desetih dni.

Kot je še dejala, jo je prejšnji petek splašil lovec s svojim psom. "Glede na to, kako hitro in kako daleč žival beži, je absolutno v super formi," pravi in dodaja, da to kaže na to, da v tem času gotovo redno je. Sicer niso našli v okolici nobenih ostankov, tako da verjetno pleni manjše živali.