Nove zamenjave v Policiji

Drugi mož slovenske Policije, Jože Senica, pa po prihodu novega generalnega direktorja Antona Olaja ni več njegov namestnik, ampak samo še pomočnik, za kar so sistemizirali novo delovno mesto. Novi namestnik Olaja bo namreč dosedanji direktor Policijske uprave Ljubljana, Stanislav Vrečar, na njegovo mesto pa po naših informacijah prihaja direktor Policijske uprave Kranj, Boštjan Glavič.

Na direktorsko mesto v Kranj pa neuradno prihaja Melita Močnik, vodja Sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi. Čeprav se je iz Beograda že vrnil nekdanji prvi mož Uprave kriminalistične policije Branko Japelj, na svoj direktorski stol ni sedel, saj se bo po naših informacijah aprila upokojil. Njegovo funkcijo je medtem, ko je bil v Beogradu, opravljal Boštjan Lindav, ki pa ga je nova oblast lani razrešila. Zdaj ga selijo še v Tacen, kjer konča večina tistih, ki niso pogodu vladajoči politiki. 

Tam je po razrešitvi pristal tudi nekdanji prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič. Zdaj sta tam končala še vodja preiskav na NPU in pomočnik direktorja, pa tudi nekaj kriminalistov. Če so se prej ukvarjali s preiskovanjem najzahtevnejših oblik kriminala na NPU, zdaj rešujejo zaostanke Policijske uprave Ljubljana. Za novega pomočnika Petre Grah Lazar, ki jo je na čelo NPU imenovala največja vladna stranka, pa so sistemizirali kar novo delovno mesto pomočnika in na to funkcijo imenovali Boruta Franca.

Miroslav Žaberl: Množičen in brutalen kadrovski cunami

Kako številne kadrovske zamenjave nove oblasti vplivajo na delo slovenske Policije, smo vprašali tudi strokovnjaka za policijska pooblastila in dolgoletnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne vede na Ministrstvu za notranje zadeve, Miroslava Žaberla. Kot pravi, so takšne menjave slab signal za policiste. "Ob trenutnem kadrovskem cunamiju v Policiji, pri čemer je treba poudariti, da se je to tudi v preteklosti dogajalo, vendar le na bolj sofisticiran način in ne tako množično in brutalno, ne vidim realnih možnosti dobrega vodenja in razvoja policije. Pot iz tega bo po mojem še dolga. Na oblasti bo morala biti politična večina, ki bo prepoznala, da je za državo veliko boljše in koristnejše imeti na vodilnih položajih najvišje strokovnjake, ki niso nujno 'naši' in so včasih tudi 'nekompatibilni', ker varujejo samostojnost in avtonomnost organa, ki ga vodijo." 

Kaj pomeni 'politično kadrovanje' za delo in odnose v Policiji?

"Na najvišja vodstvena mesta v Policiji pridejo osebe brez strokovnih in vodstvenih sposobnosti, kar se kaže v slabem vodenju in vodi do slabih rezultatov. Takšni vodje praviloma slepo izvršujejo zahteve in 'želje' nadrejenih (politike), čeprav bi morali zaradi branika operativne avtonomnosti Policije nekatere od teh odkloniti.

Policistom da vedeti, da strokovnost in delavnost nista zaželeni lastnosti za napredovanje, temveč je to poznanstvo ali pripadnost določeni opciji. Zaradi tega je tudi izjemno malo prijav policijskih strokovnjakov na razpise za najvišja vodstvena mesta. Na zadnji razpis za generalnega direktorja Policije sta se prijavila le dva, od katerih je samo sedaj imenovani izpolnjeval pogoje. Imenovani najvišji policijski vodje nimajo dolgoročne strategije razvoja, saj vedo, da bodo na vodilnih mestih zgolj do menjave oblasti. Sedanji generalni direktor Policije se bo na primer elegantno vrnil med upokojence," razlaga Žaberl.

Kako preprečiti politično kadrovanje v prihodnje?

Miroslav Žaberl pravi: "Najprej z  večjo politično kulturo, ki zasedanja najvišjih položajev v teh organih ne bo dojemala kot del političnega plena ali pa del maščevanja za takšne ali drugačne pretekle zamere. K temu bi lahko doprinesel tudi zakonodajalec – ta bi zakonsko določil takšne pogoje imenovanja in odpoklica, ki bi to preprečevali. Takšne pogoje smo za imenovanje in odpoklic generalnega direktorja Policije, njegovega namestnika in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada že imeli v prej veljavnem Zakonu o policiji. Pa so bili politični apetiti po drugačni ureditvi, ki bi omogočala lažje zamenjave, preveliki. In realnost takšne ureditve se kaže tudi danes. Javni natečaji, ki jih zahteva ZJU za uslužbence na položajih, pa so ob takšni politični kulturi pač zgolj pesek v oči. Vrhunski strokovnjaki in dobri vodje se ne bodo prijavljali na javne natečaje, saj je že vnaprej znano, da bo izbran določen kandidat. In tako se vrtimo v začaranem krogu."

Nekoč prvi kriminalist v državi, Branko Japelj, se bo torej upokojil, njegovo funkcijo pa je s prihodom nove oblasti kot vršilec dolžnosti prevzel Vojko Urbas. Urbas bo tako aprila imenovan za direktorja Uprave kriminalistične policije. Njegov pomočnik je Igor Lamberger, ki ga je Janševa vlada najprej izbrala za prvega moža Nacionalnega preiskovalnega urada, a je kasneje izgubil to priložnost, ker se je postavil na stran kriminalistov, ki jih je zaradi kriminalistične preiskave sporne nabave zaščitne opreme napadala politika. Lamberger se po hišnih preiskavah pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku namreč ni pridružil izjavam predsednika vlade in notranjega ministra, da gre za politične preiskave, zaradi česar sta takrat celo odstopila prvi mož slovenske policije Anton Travner in minister Aleš Hojs. Ta si je kasneje premislil in ostal na svojem položaju. 

Čeprav ga niso izbrali za direktorja NPU, je pa postal pomočnik direktorja UKP

Igor Lamberger je vladajočo politiko zelo razburil z odzivom na preiskave pri Počivalšku: "Kriminalisti NPU so že večkrat dokazali, da njihovo delo vodita izključno načeli zakonitosti in strokovnosti ter da so pri svojem delu nepristranski, ne glede na to, kdo nastopa kot osumljenec kaznivega dejanja," je zapisal. Čeprav se je kasneje prijavil na razpis za direktorja NPU, ga politika ni izbrala. Vmes naj bi po neuradnih informacijah postal še glavni "osumljenec" v notranjevarnostnem postopku Policije, v katerem ugotavljajo, kdo je zaupne sodne odredbe še pred hišnimi preiskavami pri Počivalšku in drugih osumljencih odnesel iz NPU in jih lansiral v javnost. Kot smo poročali že včeraj, postopek po osmih mesecih še vedno ni končan. Tako tudi ni znano, kdo je za ta fiasko odgovoren. In čeprav vladajoča politika Lambergerja ni ustoličila na mesto direktorja NPU, je bil kasneje vseeno nagrajen z mestom pomočnika direktorja Uprave kriminalistične policije. 

Je bil pa s tega položaja, kot je znano, razrešen dolgoletni pomočnik Slavko Koroš, ker se je kot predsednik Društva kriminalistov Slovenije odzval na nezakonito odrejeno revizijo kriminalističnih preiskav na NPU, ki jo je zahteval notranji minister Aleš Hojs. Tako kot vsa stroka, ki je opozarjala, da je nedopustno, da politika zahteva revizijo preiskav, ki jih vodijo in usmerjajo tožilci, se je tudi Koroš odzval in opozoril, da minister nima nobene pristojnost v preiskavah, ki jih vodijo tožilci. "Skrbita nas lahko nevarnost in dvom, ali prihaja čas, ko bodo tudi politiki usmerjali predkazenske postopke," je med drugim dejal v izjavi za našo oddajo 24 UR, naslednji dan pa doživel hladen tuš, saj ga je nekdanji prvi mož Policije Andrej Jurič razrešil s položaja pomočnika. Andrej Jurič pa je bil pred kratkim imenovan za vodjo Uprave avtocestne policije.

Valicon: Največ zaupanja državljanov so izgubili policisti

Če zaključimo paket razrešitev v Policiji, velja spomniti, da se je v prvem paketu poleg nekdanje generalne direktorice Tatjane Bobnar, šefa Uprave kriminalistične policije Lendava in direktorja NPU Muženiča znašla tudi dolgoletna vodja Sektorja za odnose z javnostmi Vesna Drole. Ta je medije redno seznanjala tudi s podatki o tem, kakšno zaupanje uživa Policija pri državljanih. In vrsto let so bili policisti po javnomnenjskih raziskavah in različnih anketah v samem vrhu. Med tistimi torej, ki so jim državljani najbolj zaupali. In kako je danes? Na STA so objavili rezultate nove raziskave Ogledalo Slovenije, ki jo je opravila družba Valicon, v njej pa je sodelovalo več kot tisoč ljudi. Med epidemijo so glede na čas pred njo največ zaupanja državljanov pridobili univerzitetni profesorji, učitelji, občinski uradniki in novinarji. Največ pa so ga izgubili prav policisti, ugotavlja Valicon. Policija pa se je znašla tudi med institucijami, ki so v tem obdobju izgubile največ zaupanja – poleg predsednika republike in velikih tujih podjetij.

Policija: Ne izvajamo politčnih kadrovskih menjav

Na naše današnje poročanje so se zvečer odzvali tudi na Policiji. Kot so zapisali, "je v preteklih dneh generalni direktor policije opravil pogovore s posameznimi zaposlenimi, katerih strokovnost, znanje in izkušnje vidi kot pomembne za soočanje z izzivi, ki policijo čakajo v prihodnje. Nekatere med njimi je po premisleku predvidel za opravljanje zahtevnejših nalog. Gre za izkušene karierne policiste in policistko z ustreznimi strokovnimi in vodstvenimi sposobnostmi ter osebnostno integriteto."

Ob tem so dodali, da policija ne izvaja političnih kadrovskih zamenjav. "Generalni direktor policije je dolžan upravljati s kadrovskimi viri in jih v skladu s predpisi razporejati na delovna mesta, kjer je to najbolj potrebno za doseganje zastavljenih ciljev. Izključno zato so predvidene premestitve ali napotitve na določena, tudi karierno najzahtevnejša delovna mesta."

Komentirali so tudi rezultate javnomnenjskih anket, za katere pravijo, da jih pozorno spremljajo in analizirajo. "Podobno obravnavamo tudi posamezne javne kritike, ki jih obravnavamo kot dobronamerne. Poleg tega smo v policiji tudi sami proaktivno pripravili in izvedli javno anketiranje o zadovoljstvu z delom slovenske policije, ki se je pred kratkim zaključilo. Analiziranje je v teku, na rezultate še čakamo, sprejeli pa jih bomo kot podlago za managerski odziv na izpostavljene izzive," so še sporočili.