Predlog zakona, ki bi nadomestil veljavni zakon o elektronskih komunikacijah iz leta 2004, je v zakonodajni postopek vložila vlada. Njegov temeljni cilj je bil prenos evropske direktive v nacionalni pravni red, s čimer Slovenija že malo zamuja, je dopoldne pojasnil minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič.
S prenosom direktive bi po ministrovih besedah spodbudili povezljivost in uporabo visokozmogljivih omrežij po vsej Sloveniji. Zamenjava ponudnikov storitev bi bila po novem za potrošnike brezplačna, zagotovili bi tudi cenovno ugoden širokopasovni dostop do interneta, ki bi omogočal uporabo širokega nabora storitev za vse uporabnike ne glede na lokacijo ali dohodek.
Napovedal je vzpostavitev sistema javnega obveščanja in alarmiranja, kar bi pomenilo pošiljanje opozoril državljanom na njihove mobilne telefone ob naravnih ali drugih nesrečah. S tem bi učinkoviteje varovali življenje in premoženje prebivalcev, operaterjem pa zagotavljali večjo regulatorno predvidljivost in posledično večjo varnost njihovih investicij. Dovoljenja za uporabo radiofrekvenčnega spektra bi bila namreč za brezžična širokopasovna omrežja izdana za 20 let, in ne za manj.
"Z novim zakonom o elektronskih komunikacijah se bo pomembno okrepila varnost komunikacijskih omrežij in storitev," je izpostavil Andrijanič. To se mu zdi še posebej pomembno zaradi povečanih tveganj, ki jih prinaša tehnologija 5G. Varnost bi zagotavljali z uporabo nabora orodij EU za kibernetsko varnost na področju tehnologije 5G, ki so rezultat skupnih prizadevanj držav članic EU, Agencije EU za kibernetsko varnost in Evropske komisije.
V poslanskih skupinah SNS, SDS, NSi, Konkretno in DeSUS so načrtom vlade prikimavali. "Zakon ponuja rešitve s področja varnosti, ki so usklajene tudi na evropski ravni in so ustrezne, obenem pa odgovarja na nekatere izzive, ki so danes pred nami," je dejal Branko Grims (SDS). "Namen je tudi pospeševanje razvoja elektronskih komunikacij omrežij in storitev v Sloveniji ter s tem gospodarskega in družbenega razvoja v državi," pa je dejal Blaž Pavlin (NSi).
Jurij Lep (NP) je opozoril na določbe v zvezi z varnostjo omrežij in storitev, ki omogočajo izključitev določenega proizvajalca s trga in operaterjem v Sloveniji onemogočajo uporabo njihove opreme. Po predlogu namreč ne bi smeli uporabljati opreme t. i. dobaviteljev z velikim tveganjem, če jih kot takšne po mnenju Sveta za nacionalno varnost določi vlada.
"Tovrstno samovoljno poseganje vlade na trg elektronskih komunikacij in arbitrarno izključevanje dobaviteljev bosta povzročila veliko negotovosti na slovenskem trgu," je dejal Lep. Kot je nadaljeval, bi to omejilo razvoj in gradnjo omrežij ter poslovne načrte, zaviralo investicijske cikle in onemogočilo operaterjem, da svobodno vključujejo proizvajalce opreme v iskanje najboljših tehnoloških rešitev.
"Govorimo o podjetju Huawei," je bil konkreten Jani Möderndorfer (LMŠ) in spomnil na pogodbo o varnosti omrežij 5G, ki so jo avgusta 2020 podpisale Slovenija in ZDA. Vnaprej je jasno, koga bo treba izločiti, če bo hotel nastopati na trgu, je dejal in opozoril, da priporočila Evropske komisije ne govorijo o izključevanju katerega koli dobavitelja, ampak le o opremi, na katero je treba biti pozoren. "Pri nas smo to prekvalificirali v dobavitelje," je bil kritičen.
Andrej Rajh (SAB) je nasprotoval predvsem dejstvu, da se z zakonom posega v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Nadzorne agencije morajo ohraniti svojo neodvisnost, je zahteval. Tudi Bojana Muršič (SD) je spomnila na opozorila agencije, da predlog zakona korenito posega v njene pristojnosti in delovanje. V nedorečenih pogojih dela bo regulatorne aktivnosti agencije težko načrtovati, posledično pa tudi finančna sredstva in kadrovske vire, je dejala.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.