Na pravosodnem ministrstvu so po sledi februarske seje dveh parlamentarnih odborov na temo stopnjevanja sovražnosti v družbi v predlogu novele kazenskega zakonika posegli v člen, ki opredeljuje kaznivo dejanje grožnje. Predlagajo, da se osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganja po uradni dolžnosti in ne več na predlog. Takšno spremembo sta na februarski seji ministrstvu naložila odbora DZ za pravosodje in za notranje zadeve.
Ministrstvo za pravosodje v gradivu za obravnavo predloga novele na vladi izpostavlja "javno znane grožnje politikom v zadnjem času". V gradivu je še navedeno, da je na napotilo obeh odborov opozorilo ministrstvo za notranje zadeve.
Zelena luč odbora kazni za vpitje ali nedostojno vedenje v javnosti
Ravno danes pa je parlamentarni odbor za pravosodje glasoval o predlogu novele zakona o javnem redu in miru, s katero so želeli v vladi uvesti globe za žaljenje in nedostojno vedenje do uradne osebe, in sicer da bi se ga sankcioniralo ne več na predlog oškodovanca, temveč bi ga morali uradni organi preganjati po uradni dolžnosti. Po velikem nasprotovanju v javnosti in napovedim, da bo v primeru potrditve take rešitve sledil referendum, so v parlamentarni koaliciji rešitev dopolnili tako, da so globe za žaljenje in nedostojno vedenje razširili na vse.
Odbor DZ za notranje zadeve je z 10 glasovi za zakon in 8 proti predlog podprl. Po predlogu, ki so ga dopolnili v torek, bi z globo od 500 do 1000 evrov kaznovali tistega, ki se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine.
Seja se je danes nadaljevala, potem ko jo je predsednik odbora Branko Grims v torek brez pojasnil prekinil pred začetkom glasovanja o omenjenem predlogu novele. "Kot veste, lahko predsedujoči sejo kadar koli prekine," je danes svojo odločitev pojasnil Grims in dodal, da je potreboval posvet s strokovnimi službami.
Sukičeva: Sankcioniranje državljanov, ki si bodo drznili povzdigniti glas nad politiki, ne pa obratno
Tina Heferle (LMŠ) je pred glasovanjem napovedala, da bo glasovala proti predlogu. Po njeni oceni gre pri predlagani spremembi za predrugačeno verzijo prvega zakona, s katero so predlagatelji "želeli doseči zastraševalni učinek pri tistih ljudeh, ki bi si drznili in upali spregovoriti in na glas kritizirati vladno politiko ali predsednika vlade". Dodala je, da veljavni zakon kaznovanje dejanj, ki ga predvidevajo spremembe, že omogoča.
Kot je dejal Zmago Jelinčič (SNS), so verbalni in fizični napadi na poslance vse pogostejši in vse hujši. Poudaril je, da se v SNS-u sprva niso strinjali, da bi bile kazni višje za vse verbalne napade, a da se s predlogom po vloženih dopolnilih strinjajo. Napovedal je, da bodo predlog zakona podprli.
Heferletovo je z vložitvijo postopkovnega predloga zanimalo, ali je Jelinčič govoril v imenu celotne poslanske skupine ali zgolj sebe. Na torkovi seji odbora je namreč poslanec SNS-a Dušan Šiško napovedal, da bo poslanska skupina proti predlogu. "Ker ste pravnica, veste, da pri dveh enakovrednih zadevah kasnejša razveljavi prejšnjo," je poslanki odgovoril Grims.
Nataša Sukič (Levica) je pojasnila, da bo oddala glas proti, ker gre po njenih besedah pri predlogu novele za ponovno uvedbo verbalnega delikta. Gre za določbo, ki bo sankcionirala državljane, ki si bodo drznili povzdigniti glas nad politiki, ne pa obratno, je ocenila.
Podporo zakonu pa je napovedala Anja Bah Žibert (SDS), ki je izrazila upanje, da se bo zakon izvajal, če bo sprejet. "Gre za to, kar se dogaja v družbi, in temu je treba reči stop," je povedala. Po njenih besedah verbalno in fizično obračunavanje s poslanci na ulici ni demokracija. "Če kdo misli, da je, potem ne ve, kaj je to demokracija," je Bah Žibertova povedala v svoji obrazložitvi glasu.
Kaj bi kaznovali?
V torek je sicer večina članov odbora podprla dopolnila, ki jih je vložila koalicija, tudi predlog glede globe za žaljenje in nedostojno vedenje, ki ga je razširila na vse.
Z omenjeno globo bi tako po novem dopolnilu kaznovali tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, ki se nahaja na teritoriju Republike Slovenije, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".
KOMENTARJI (167)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.