A ravnatelje ob hudi kadrovski stiski skrbi, kdo bo ta razširjeni program tudi izvajal. 

Pisanje domačih nalog, branje pravljic, igre na prostem, vse to so šolarji lahko počeli v podaljšanem bivanju in jutranjem varstvu. Bo tega res konec? Sandi Vrabec, vodja Sektorja za osnovno šolstvo, zatrjuje: "To je  popolnoma zavajajoča informacija, ki ne drži. Res je, da novela zakona uvaja nov razširjen program, ki se bo izvajal pred začetkom šolanja in seveda po v nekako predvidljivem obsegu, kot sta se do sedaj izvajala jutranje varstvo in podaljšano bivanje."

Kar pomeni, da učenci ne bodo deležni zgolj varstva, temveč se bodo vključevali v programe vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje ter učenja učenja, kar pa bo prostovoljno. Kot pojasnjuje Vinko Logaj iz zavoda za šolstvo, so ta model v celoti pet let preizkušali na 44 šolah s poskusom, vključno z vmesnimi poročili, in kot ocenjuje, so stvari dobro premišljene.  

A kljub temu nekateri ravnatelji osnovnih šol ne vedo, kako bo prenovljeni koncept razširjenega programa videti v praksi. Ravnatelj Jernej Šoštar: "V tem trenutku nimamo nobenih kriterijev, na podlagi česa se bodo te ure dodeljevale, nimamo nobenih normativov, kaj pomeni, če bodo v en sklop vpisani trije učenci, a to pomeni, da se bo izvajalo ali jih bomo morali prestaviti v druge sklope."

Novela zakona predvideva večjo avtonomnost šol, bistvenih sprememb pa naj ne bi bilo, pojasnjujejo na ministrstvu. Sandi Vrabec zatrjuje, da je koncept razširjenega programa, kar se tiče samega obsega izvedbe, primerljiv s sedanjim, kar pomeni, da ne pričakujemo nikakršnih kadrovskih problemov, to bodo izvajali enaki učitelji kot sedaj.

Otrokom bo v sklopu razširjenega programa kot doslej zagotovljen dopolnilni in dodatni pouk. Kot dodaja Vrabec,  bo morala šola vseeno ponuditi vsebine in za tiste učence z učnimi težavami in za nadarjene učence.  

Prenovljeni koncept razširjenega programa se bo v naslednjih štirih letih na šolah uvajal postopoma. Kaj pa bo drugače že prihodnje šolsko leto? Z naslednjim šolskim letom velja že uvedba NPZ v tretji razred in pa uvedba obveznega učenja prvega tujega jezika že v prvem razredu. Spremembe  se obetajo tudi pri izobraževanju na domu. Kot pravi Vrabec, so predvsem izenačili pravice tistih otrok, ki se izobražujejo na domu z ostalimi, na način,  da bo število izpitov enako številu predmetov, kot jih opravijo tisti otroci, ki se izobražujejo na šoli.

 Vse novosti, pravijo na ministrstvu, naj bi prispevale k ustvarjanju pravičnejšega sistema vzgoje in izobraževanja, in dodajo, da bodo ravnateljem na vsa do sedaj neodgovorjena vprašanja odgovorili v prihodnjih dneh.