Predlog zakona med drugim določa najvišjo še dopustno obrestno mero, nova pa je tudi določba, po kateri obsojeni za kaznivo dejanje goljufije ali oderuštva ne morejo več dobiti dovoljenja za izdajanje kreditov.
Predlagana novela zakona na novo opredeljuje pojem potrošniške hipotekarne pogodbe, podaja zahtevo po notarskem zapisu in obveznosti notarja ter natančneje definira pomen čiste vrednosti kredita. Med drugim prepoveduje zavarovanje kredita z bianco menico, čekom ali drugim plačilnim inštrumentom s podobnim učinkom, določena pa bo tudi najvišja dopustna efektivna obrestna mera. Ta lahko znaša, če je dajalec kredita oseba, ki ni banka ali hranilnica, največ obrestno mero, predpisano za zakonite zamudne obresti, če je določena višja obrestna mera, pa je ta ničelna.
Predlog novele zakona tudi določa, da se pogodbena razmerja, pri katerih je potrošnik prodajalec ali kupec oziroma jemalec finančnega najema oziroma lizinga iste stvari, štejejo za potrošniške kredite. Te stvari predlagatelj tudi izključuje iz stečajne mase in onemogoča njihovo nadaljnjo obremenitev s stvarnimi pravicami.
V praksi je bil pojem čiste vrednosti kredita pogosto napačno interpretiran. Da se to ne bi več dogajalo, jo predlog zakona natančneje opredeljuje kot vrednost, ki jo prejme potrošnik, plačano od dajalca kredita oziroma vrednost stvari, ki je bila dana potrošniku.
Po predlagani noveli bo dajalec kreditov dolžan poročati uradu za varstvo potrošnikov.
Nova je tudi določba, ki predvideva, da se osebi, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje goljufije, oderuštva oziroma ki je dovoljenje že imela, pa ji je bilo to odvzeto, zavrne vloga za izdajo dovoljenja. Na ta način skuša predlagatelj novele zakona preprečiti osebam, ki so že zlorabile zakon, možnost podobne zlorabe in s tem dodatno ščiti potrošnika.
