Poslanci potrdili novelo zakona o tujcih, nasprotniki vztrajajo, da uzakonja kršitev človekovih pravic

Poslanci so sprejeli novelo zakona o tujcih. Za je glasovalo 47 poslancev, 18 jih je bilo proti. 

Osnovni predlog so celo nekoliko zaostrili, saj so podprli dopolnilo, po katerem bo za aktivacijo posebnega sklepa iz novele zakona o tujcih dovolj 46 poslanskih glasov. Predlagano je bilo, da bi bila potrebna dvotretjinska večina. 

Z novelo zakon o tujcih, ki jo je vlada vložila po nujnem postopku, so uzakonili možnost aktivacije posebnega ukrepa za omejitev vstopa tujcev v državo v primeru zaostrenih migracijskih razmer.

Posebni ukrep iz predloga novele predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo. Če bi izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, pa bi policija izvedla identifikacijski postopek, a namero zavrgla kot nedopustno in tujca napotila v državo, iz katere je prišel, če v tej državi ne bi bilo sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.

Za so glasovali skoraj vsi poslanci koalicije in opozicijskih SDS in NSi, proti so bili v ZL in poslanski skupini NP. Med poslanci koalicije je bil proti zakonu Milan Brglez, ki je dejal, da ne more glasovati za zakon, ki krši ustavo in mednarodne pogodbe in uzakonja kršitev človekovih pravic. 

Ministrica: Zakon pisan kot skrajni ukrep

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v uvodu današnje razprave DZ o predlogu novele zakona o tujcih posvarila pred pretiranim ideološkim teoretiziranjem. "Zakon pisan kot skrajni ukrep, če Slovenija zaradi preobremenjenosti ne bi mogla več izvajati zakona o mednarodni zaščiti," je ponovila že večkrat slišano stališče vlade.

Györkös Žnidarjeva je v nagovoru poudarila, da zakon daje pravno podlago za pravočasno ukrepanje, da ne bi prišlo do izrednega stanja. Po njenem prepričanju čakanje na izredno stanje za ministrstvo in vlado ni sprejemljivo. "Takšno pasivno čakanje na izredne izmere je nedopustno in celo ustavno sporno. Odgovorna oblast mora narediti vse, da do izrednega stanja ne pride," je odgovorila na trditve kritikov, da lahko Slovenija omeji pravico do pribežališča šele, ko nastanejo izredne razmere.

Ministrica se je dotaknila načela iz Ženevske konvencije o nevračanju preganjanih oseb v državo, v kateri bi bili njegova svoboda in varnost ogroženi. Ta po besedah Györkös Žnidarjeve posamezniku ne zagotavlja avtomatične pravice do vstopa in bivanja v državi. Vse sosednje države Slovenije so namreč članice EU in se štejejo za varne države. Zato nevračanje po Ženevski konvenciji v takem primeru ne bi bilo kršeno, je poudarila.

Izpostavila je še, da ekonomskih migracij ni možno reševati znotraj azilnega sistema in da ta sistem ne more služiti kot migracijski kanal, sicer lahko prehitro pride do zloma azilnega sistema. Zato po prepričanju ministrice "ni inštitucije in konvencije, ki bi od Slovenije zahtevala, da čaka toliko časa, da pride do izrednega stanja ali močnega ogrožanja javnega reda in notranje varnosti".

Ponovila je načelo, da so človekove pravice vsakega posameznika omejene s pravicami drugih. Zato mora tudi država v stanju preobremenjenosti tehtati med pravicami tujcev in pravicami lastnih državljanov. In če EU ne bo našla rešitve, ki bo vzdržna in učinkovita, ima Slovenija dolžnost poseči po tistih nacionalnih ukrepih, ki so nujni, da zaščiti interese svojih državljanov, glede na to, da so zmožnosti Slovenije objektivno omejene, je poudarila.

Predstavnik Sveta Evrope po pogovorih s slovenskimi oblastmi ostaja zaskrbljen

Posebni predstavnik generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in begunce Tomaš Boček po pogovorih s predstavniki slovenskih oblasti o sporni noveli zakona o tujcih ostaja zaskrbljen. Kljub vloženim dopolnilom k predlogu bi po njegovem mnenju morale iti spremembe dlje, da bi bil zakon skladen z mednarodnimi pravili.

V izjavi za STA je pozdravil pripravljenost slovenskih oblasti na dialog. Kot je pojasnil, v Slovenijo ni prišel, da bi kritiziral, temveč ga je poslal generalni sekretar Svet Evrope Thorbjörn Jagland, da bi pomagal slovenskim oblastem, da bi bil zakon o tujcih skladen z evropsko konvencijo o človekovih pravicah in mednarodnimi zavezami Slovenije.

Vendar po "iskrenih in dolgih pogovorih", ki jih je imel s predstavniki različnih ministrstev, zaskrbljenost ostaja. Boček je pri tem izpostavil dve točki - odsotnost individualne obravnave prosilcev za azil in odsotnost odložilnega učinka v postopku obravnave. Boček si želi, da bi imeli več časa za pogovore in da se ne bi tako mudilo pri sprejemanju tako pomembne odločitve. Kot je dejal, bo v Strasbourgu poročal generalnemu sekretarju, ki se bo nato odločil o nadaljnjih korakih.