Predlog novele zakona o zaščiti živali so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD). Med drugim zakon predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega video nadzora v klavnicah.
Predlog zakona določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev in izvajala ukrepe na ozemlju celotne države.
Predvideva tudi vzpostavitev instituta kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, katerih naloge bodo primarno v odkrivanju ter prijavljanju mučenja in zanemarjanja živali, osveščanju in sodelovanju v inšpekcijskih postopkih.
Ravno institut kvalificiranega prijavitelja je v javnosti dvigal največ prahu. Njegovi uvedbi so nasprotovali predvsem v veterinarski in kmetijski stroki, kjer so prepričani, da se s to določbo degradira veterinarski poklic, 40-urno izobraževanje, ki je potrebno za pridobitev tega naziva, pa da je premalo. "Ta institut na novo uvajamo in seveda posega v delovanje neodvisnega uradnega veterinarja, hkrati posega v druge pravne predpise," meni Ožbalt Podpečan, predsednik zbornice veterinarjev.
Zakonodajalec ni predvidel niti finančnih posledic zakona in tudi kadrovskih ne, še opozarjajo veterinarji.
Glede očitkov, ki so se v okviru obravnave predlagane novele večkrat pojavili, da je usmerjena proti veterinarski stroki in kmetom, je poslanka Hotova pojasnila, da predlagane spremembe niso uperjene zoper nikogar.
"Zaradi določb zakona veterinarska stroka ne bo degradirana, njeno delo ne bo razvrednoteno, stroka bo ohranila prav vse pristojnosti, pravzaprav jih bo imela še več kot doslej, kajti vse, ki si bodo želeli postati kvalificirani prijavitelji, bo izobraževala in jim bo podeljevala pravice," je zagotovila Hotova.
V predlagani noveli so po besedah poslanke obenem jasno in natančno določene tudi pristojnosti kvalificiranih prijaviteljev. Kot je še dodala, bodo dokaze o neprimernem ravnanju z živalmi zbirali samo ob prisotnosti uradnega veterinarja, na javnem mestu, ne da bi vstopali na zasebna zemljišča. S tem institutom želijo doseči, da se v primeru zaznave neprimernega ravnanja z živalmi hitreje ukrepa.
Vlada je podprla cilje in vsebinske rešitve zakona, vendar pa je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko opozorila, da dopolnjen predlog zakona še vedno vsebuje določene rešitve, ki bodo težko izvedljive. Med drugim mučenje iz malomarnosti ni opredeljeno kot kaznivo dejanje, zato bo treba dopolniti še kazenski zakonik.
Predlagano novelo zakona o zaščiti živali podpirajo poslanci iz vrst Svobode, SD in Levice.
Poslanka Levice Tatjana Greif je poudarila, da zakon prinaša vrsto nujno potrebnih rešitev. Nasprotovanje zakonu razume kot strah in fobijo, pri tem pa se sprašuje, česa in zakaj se nasprotniki novele zakona tako bojijo. "Tisti, ki dela dobro in pošteno, se nima ničesar za bati," je prepričana.
Po mnenju poslanca Svobode Boruta Sajovica, ki tudi sam prihaja iz vrst veterinarjev, se je celotna razprava o zakonu banalizirala na kvalificiranega prijavitelja. Ob tem je spomnil da so bile predlagane rešitve, kot je uvedba prehodnih hlevov in ureditev statusa terapevtskih psov, v javnosti deležne podpore.
'Pes v majhnem stanovanju je pogosto prostorsko bolj omejen od psov na verigi na kmetijskih dvoriščih'
Andrej Kosi (SDS) se je strinjal, da je treba preprečiti primere zanemarjanja in mučenja živali, kot smo jim bili v zadnjem času priča v medijih. Vendar je poudaril, da imamo zato že vzpostavljene ustrezne državne inštitucije. Moti ga tudi, da bo nekdo lahko stal na javni površini in nadziral dogajanje na zasebni lastnini. Vprašanje pri tem pa se tudi pojavlja, kako se bo ugotavljalo kršitve v majhnih mestnih stanovanjih, kjer so psi pogosto prostorsko bolj omejeni od psov na verigi na kmetijskih dvoriščih.
Da ta zakon potrebujemo, se je strinjala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič, ki tudi sama prihaja iz vrst veterinarske stroke. "Namen je pravi, pot pa ni. In če hočemo, da bo zakon res deloval, mora biti tako tudi napisan," je poudarila in spomnila na 14 strani dolgo poročilo zakonodajnopravne službe DZ glede predlagane novele.
Gre za zakon z veliko pomanjkljivostmi, nekatere predlagane rešitve so sporne tudi z ustavnopravnega vidika, je spomnila na pripombe zakonodajnopravne službe DZ. Zakon je treba po prepričanju poslanke NSi spisati na način, da bo bo mučitelja pripeljal pred sodišče in bo pravnomočno obsojen ter njegovi odvetniki ne bodo mogli najti pravnih praznin in procesnih napak.
V NSi so vložili dopolnilo k zakonu, na podlagi katerega bi se črtalo 11. člen predlagane novele, ki vzpostavlja institut kvalificiranega prijavitelja. To dopolnilo po mnenju poslanke Čadonič Špeličeve simbolno pokaže, kako ne razumemo delovanja pravne države in sistema inšpekcijskega nadzora. Zakonodajnopravna služba DZ je po njenih besedah opozorila tudi na nejasna določila glede sodelovanja inšpektorjev in kvalificiranih prijaviteljev.
Veterinarska fakulteta: Novela ne odgovarja na aktualne razmere
Predstavniki veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani so med današnjim delovnim obiskom predsednika državnega sveta Marka Lotriča in drugih predstavnikov državnega danes ponovno opozorili, da predlagana novela ne odgovarja na aktualne razmere na področju zaščite živali in ne upošteva veljavnega slovenskega pravnega reda.
KOMENTARJI (90)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.