Državni zbor je na prvi obravnavi opravil splošno razpravo o zakonu o organiziranosti in delu v policiji, ki bo poleg zakona o nalogah in pooblastilih policije nadomestil sedanji zakon o policiji. Podporo zakonu so napovedali v SD, SLS, DeSUS, LDS in nepovezani poslanci. Kritični so bili v SDS in Zares.
Vinko Gorenak (SDS) je v predstavitvi stališča poslanske skupine opozoril, da bodo imeli po predlogu zakona direktorji policijskih uprav in komandirji policijskih postaj mandat, postopki za imenovanje pa se bodo začeli z uveljavitvijo zakona. To pa je za SDS nesprejemljivo. "Določba pomeni le, da imate namen zamenjati vseh osem direktorjev policijskih uprav in vseh 110 komandirjev policijskih postaj," je dejal in dodal, da nikjer v Evropi tega nimajo urejenega na tak način.
Kritičen je tudi do tega, da zakon ne določa, da lahko generalni direktor policije in njegov namestnik prihajata zgolj iz policijskih vrst. "Predlagani model omogoča, da si deset let šef vratarjev, narediš fakulteto, vidiš policista zgolj na cesti in imaš pogoje za generalnega direktorja policije," je dejal.
Glede predvidenih dodatkov za policiste je prepričan, da policisti od njih ne bodo imeli nič, saj da bodo šli dodatki v večji meri "k policijskim šefom".
V Zares se po besedah Franca Jurija zavedajo, da zakon o javnih uslužbencih dopušča drugačno možnost ureditve plač za nekatere kategorije javnih uslužbencev, vendar opozarja, da predlog zakona "prejudicira in ruši celoten sistem plač javnih uslužbencev".
Posebej sporna se mu zdita dodatek za vodenje in dodatek za delo prekrškovnega organa. Ob tem je opozoril, da ne nasprotujejo višjim plačam policistom, vendar "tukaj ne gre za policiste, ampak za politično vprašanje". V Zares bodo zakon po besedah Jurija za zdaj podprli, vendar če bodo v nadaljnji obravnavi dodatki izključeni.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je pomisleke obeh poslancev zavrnil. Ne drži, da bodo večino dodatkov dobili višji policijski uslužbenci. Narava dodatkov je nasprotna: gre predvsem za dodatke za delo na terenu in delo, povezano z večjim tveganjem, je dejal.
Glede postopka imenovanja generalnega direktorja policije je prepričan, da je generalna policijska uprava specifičen organ, ki združuje različna področja, "zato je tudi postopek imenovanja njenega direktorja specifičen". Glede določbe, da bodo imeli direktorji policijskih uprav in komandirji mandat, pravi, da bo s tem funkcija bolje varovana pred najrazličnejšimi pritiski, čeprav bo časovno omejena.
Podporo zakonu so sicer napovedali v SD, SLS, DeSUS, LDS in nepovezani poslanci.
V SD po besedah Antona Colariča ocenjujejo, da je zakon dober. Ureja specifična delovna-pravna razmerja v policiji ter zagotavlja tesnejšo vpetost policije v delovanje lokalnih skupnosti. V stranki pa si, kot je dejal, želijo prav to, da bi bila policija bolje povezana z lokalnim okoljem.
Poslance SLS po besedah Gvida Kresa motijo predvideni dodatki. Ti bodo namreč začeli veljati šele leta 2014, vendar kdo ve, kakšne razmere bodo takrat, je opozoril. Kljub temu je napovedal, da bo stranka zakon podprla.
V DeSUS se po besedah Antona Urha nagibajo k temu, da bodo zakon podprli, saj se "zavedajo, da policisti predstavljajo enega od glavnih temeljev pravne države".
Zakon nameravajo podpreti tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Po besedah njenega vodje Franca Žnidaršiča so namreč prepričani, da zakon prinaša pomembne in potrebne zakonske spremembe.
Če bo zakon sprejet, bo državo v naslednjih dveh letih predvidoma stal dobrih 100.000 evrov, v letu 2014, ko bodo začeli veljati višji dodatki, pa dobrih 3,5 milijona evrov.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.