Novi predsednik ZSSS: Če bo zveza enotna, bo močna

Andrej Zorko, ki se bo na funkcijo zavihtel z mesta izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za sistemska vprašanja in socialni dialog, je med prednostnimi nalogami ob kandidaturi napovedal izpolnitev programskih usmeritev ZSSS za obdobje 2022-2027.

Ob tem je napovedal tudi aktiven pristop k povečevanju članstva, izboljšanju organizacijskega delovanja, uveljavljanju načela pravičnosti in enakosti ter stalnemu prilagajanju potrebam delavcev v sodobnem delovnem okolju.

Njegova protikandidata sta bila generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc ter podpredsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, zadolžen za kovinsko industrijo, Dušan Kaplan.

Švarc je v nagovoru zbranim današnje glasovanje izpostavil kot odločanje o konceptu sindikalizma, v skladu s katerim bo zveza delovala v bodoče. Napovedal je zavzemanje za dvig plač, nadgradnjo dodatkov k plači, dvig nadomestil, skrajševanje polnega delovnega časa ter preprečitev zmanjševanja pokojnin in daljšanja delovne aktivnosti, so sporočili iz zveze.

Kaplan je izpostavil, da mora ZSSS narediti razvojni korak naprej in se vrniti k članstvu. Posebej je poudaril pomen medgeneracijskega sodelovanja, vključevanja mladih in usklajevanja interesov sindikatov dejavnosti v korist članstva.

Za izvolitev novega predsednika je bil sicer potreben drugi krog. V prvem je Zorko prejel 39 glasov, Švarc 32, Kaplan pa 13. V drugi krog glasovanja sta se tako uvrstila Zorko in Švarc, pri čemer je prvi prejel 51 glasov, drugi pa 32.

Zorko je v zvezi zaposlen od leta 1997, izvršni sekretar pa je bil od leta 2008. Pravnik po izobrazbi je prve sindikalne izkušnje nabiral pri sindikalni pravni pomoči na terenu, pa tudi kot sekretar sindikata dejavnosti in sekretar območne organizacije ZSSS.

Na čelu ZSSS bo nasledil Jerkič, ki je zvezo vodila od leta 2017 in je predčasen odhod napovedala že na kongresu leta 2022. Za to se je odločila, ker prihodnje leto odhaja v pokoj. Kot je poudarila na današnjem kongresu, imajo prav sindikati zasluge za to, da je Slovenija danes socialna in pravna država z nizko stopnjo neenakosti in razvito skrbjo za šibkejše.

Pred Jerkič je funkcijo predsednika zveze dolga leta opravljal Dušan Semolič.

Največjo sindikalno centralo v Sloveniji sestavlja 22 sindikatov dejavnosti, skupno pa šteje okoli 130.000 članov.

'Če bo zveza enotna, bo ostala močan akter'

Zorko, doslej izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja in socialni dialog, je v nagovoru delegatov po izvolitvi izrazil željo, da bodo v zvezi ostali enotni in da ne bodo delovali drug ob drugem, temveč "skupaj kot eno", saj da bo njihova barka le tako lahko uspešno krmarila med vsemi izzivi.

Pomen enotnosti zveze je izpostavil tudi v poznejši izjavi za medije. Če bo zveza enotna, bo močna, politiki pa jo bodo še naprej videli kot aktivnega deležnika pri razvoju družbenega in ekonomskega razvoja države oziroma politik, ki zadevajo kakovost življenja, je dejal.

Ob tem je izpostavil, da različna mišljenja vendarle ne pomenijo razdora, temveč napredek, sam pa da bo še naprej deloval tako kot doslej. Pri tem je opozoril na pomen ekipe, "kajti predsednik ni edini in ni vse odvisno od predsednika, predsednik je prvi med enakimi".

Prioritete ZSSS so po njegovih besedah jasne, saj so bile določene z akti, sprejetimi na rednem kongresu zveze 2022 in so zavezujoče za vse. "Skrbeli bomo za to, da se kvaliteta življenja v Sloveniji ne poslabša, ravno nasprotno, torej, da se dviguje, da bodo spoštovane pravice delavk in delavcev, da bodo mladi videli neko prihodnost v državi in pa predvsem tudi to, da bodo starejši, upokojenke, upokojenci, lahko imeli dostojno starost," je sklenil.

Njegov glavni protikandidat Švarc je medtem v izjavi za novinarje pojasnil, da se je danes odločalo o zelo različnih konceptih sindikalnega delovanja. Imenovanje Zorka vidi kot sporočilo, da večina podpira dosedanje delovanje zveze in da ne želi večjih sprememb. Sam je, kot je dejal, ponujal prav te oz. večjo aktivacijo članstva, večji doprinos s strani delavstva in upokojencev.

Kot je zatrdil, pa ni razočaran. V naprej morajo delovati kot zveza, je poudaril, "predvsem na način, da se zavedamo kdo smo, čigavi smo, na kateri strani smo in kaj so naše obveznosti, da smo delavska organizacija, tudi organizacija upokojencev, ne pa organizacija kapitala oziroma različnih političnih struj".

Jerkič pa je ob robu kongresa ocenila, da radikalnih sprememb v zvezi v prihodnje ne bo: "Mislim, da zveza ne bo šla po posebej drugačni poti kot do zdaj, še vedno so njena naloga zlasti socialni dialog, pogajanja na državni ravni." Bi pa veljalo po njenih besedah posvetiti nekaj več pozornosti notranjim razmeram, a je tudi te ne skrbijo posebej.

"Jaz si želim, da bi se zveza kadrovsko okrepila, tudi zato, da lahko bolj strokovno sodeluje navzven, pa tudi, da je več ljudi na razpolago za pomoč sindikatom dejavnosti, ki tudi zaradi tega, ker pada članstvo, kadrovsko usihajo. To za pogajanja, za sindikalizem ni dobro. To ni samo problem zveze, to je splošen problem, tako da izzivov zagotovo ne bo zmanjkalo, ne notranjih ne zunanjih," je nadaljevala.

Glede na program zveze za obdobje 2022-2027 odprto ostaja področje prekarnosti, morda še en krog sprememb zakona o delovnih razmerjih s poudarkom na delovnem času ter nove oblike dela, zlasti platformno delo, je še povzela.