V UKC Maribor od sobote, 9. junija, obravnavajo tri nove primere ošpic, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Maribor. Med obolelimi sta tudi zdravnica in medicinska sestra Pediatričnega oddelka.
UKC Maribor se bo na nove primere ošpic odzval jutri na novinarski konferenci.
Vsi novi primeri so povezani s primerov 38-letnika, ki je bolezen prinesel iz Srbije. Prejšnji teden so potrdili še dva primera, 40-letnika in enoletnega dečka, ki sta se okužila od prvega obolelega.
Med novo obolelimi je zdravnica, ki je obravnavala obolelega enoletnega otroka. Bila je popolnoma cepljena, a je kljub temu zbolela. Imunologi sklepajo, da gre za redek primer celične pomanjkljivosti. Take primere poznamo tudi pri drugim cepljenjih, govorimo pa o t.i. neodzivnikih, ko lahko osebe zbolijo, kljub temu da so popolnoma cepljene, a Karl Turk iz mariborske enote NIJZ je poudaril, da je to izjemno redko.
Medicinska sestra je bila v otroštvu cepljena z enim odmerkom, drug odmerek je dobila ob kontaktu z obolelim otrokom, a je bilo očitno že prepozno. Leta 1974 je bila namreč uvedena obvezna revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene med letoma 1960 in 1968, lahko prejele en odmerek cepiva, rojeni leta 1969 in kasneje pa praviloma dva odmerka cepiva proti ošpicam.
Tretja bolnica je družinski član prej obolelih. Prihaja pa iz Makedonije, zato podatkov o cepljenju niso uspeli pridobiti, je še dodal Turk.
Tako zdravnica kot medicinska sestra prihajata s Pediatričnega oddelka, zato se zastavlja vprašanje, kako zaščititi otroke in novorojenčke na tem oddelku. Otroke do prvega leta starosti ne cepijo, zaščitijo jih s protitelesi oziroma imunoglobulini. V primeru da bi se bolezen še naprej širila, pa bodo razmišljali o cepljenju otrok od šestih mesecev starosti dalje, dodaja Turk.
Identificirali že preko 300 kontaktov
Pri NIJZ so stopili v kontakt že s 300 osebami. Popolnoma necepljenih med njimi ni, našli pa so kar nekaj primerov oseb, ki so prejeli zgolj en odmerek. Obravnavajo tudi nekaj primerov nosečnic, ki jih zaščitijo, tako kot otroke pod enim letom starosti, z imunoglobulini.
Prve primere ošpic zaznali že januarja v Ljubljani
Na začetku januarja so se z ošpicami ukvarjali tudi na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Šlo je za obolelega odraslega moškega, ki je spremljal svojega otroka na kliniki, za bolezen pa ni vedel. Epidemiološka služba je takrat obravnavala 460 ljudi, ki so bili v stiku z obolelim, a na srečo ni nihče zbolel.
V zadnjih letih precepljenost pada
Turk je izrazil tudi zaskrbljenost nad precepljenostjo v Sloveniji. V Evropi namreč poteka epidemija ošpic, bolezen pa se hitro lahko razširi v druge države, kot se je zgodilo tudi pri prvem primeru 38-letnika. Zato pozivajo k višji stopnji precepljenosti. Nobena zaščita sicer ne more biti stoodstotna, a z visoko precepljenostjo lahko preprečimo epidemije večjih razsežnosti.
Leta 2017 smo v Evropi zaznali kar 400 odstotkov več primerov ošpic v primerjavi z letom 2016. Življenje je izgubilo 35 ljudi. Razmere so bile najhujše v Romuniji, kjer je zbolelo kar 5562 ljudi, sledita Italija s 5006 primeri in Ukrajina s 4767 primeri. V Sloveniji smo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije leta 2017 potrdili sedem primerov ošpic.
Ošpice veljajo za izredno nalezljive
Na NIJZ opozarjajo tudi, da so ošpice najbolj nalezljive med vsemi boleznimi proti katerim se cepimo. Zato pri iskanju kontaktov stopijo v stik z vsemi, ki so bili v prostoru, kjer se je obolela oseba nahajala – tudi dve uri po tem, ko je obolela oseba prostor že zapustila. Ošpice se namreč prenašajo v obliki kužnih kapljic, ki se nahajajo v zraku. Preko vdihavanja zraka tako zlahka pride do okužbe.
V Sloveniji je po uvedbi cepljenja leta 1968 število primerov začelo upadati. Zaradi padca precepljenosti v državi so se leta 2010 ošpice znova pojavile.
Minimalna kolektivna imunost pred ošpicami znaša 95 odstotkov, v Mariboru trenutna precepljenost znaša malo manj kot 95 odstotkov.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.