Novi stanovalci domov za starejše z občutno višjimi stroški

V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi se je 1. decembra začela izvajati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, s pomočjo zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo (CSD) in v domovih ob uvedbi sistema dolgotrajne oskrbe pa je bilo približno 20.000 ljudi v domovih prevedenih v novi sistem. To je pomenilo, da so že s položnico za december plačali le nastanitev in prehrano, medtem ko je bila oskrba poravnana s sredstvi za dolgotrajno oskrbo.

Društvo Srebrna nit pa je v marčevskem javnem pismu predsedniku vlade Robertu Golobu in ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu opozorilo, da v praksi prihaja do velike neenakosti pri izvajanju dolgotrajne oskrbe. "V isti sobi doma za starejše bivata osebi z enako potrebo po oskrbi, za katero plačujeta bistveno različne zneske. Stanovalec, ki je bil v domu pred 1. decembrom, plačuje le stroške prehrane in nastanitve, medtem ko tisti, sprejet kasneje, plačuje polno ceno storitev," so izpostavili.

Stanovalcev, ki so v dom prišli po 1. decembru, ko je začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji, je bilo januarja po njihovih navedbah 1207. Ti so zaradi tega, ker njihova vloga za dolgotrajno oskrbo v instituciji še ni rešena, obravnavani po zakonu o socialnem varstvu. To pa pomeni, da zanje ne velja, da plačujejo le nastanitev, za katero je določena zgornja meja v višini zagotovljene pokojnine za 40 let dela. Njihovo število je lahko še večje, saj 12 domov s približno 2000 stanovalci ni sporočilo ustreznih podatkov ministrstvu za solidarno prihodnost.

Položaj stanovalca, sprejetega po 1. decembru, je po navedbah društva še slabši tudi zato, ker nima več možnosti za uveljavljanje dodatka za pomoč in postrežbo. Takšno razlikovanje se jim zdi z vidika ustavnega načela enakosti pred zakonom nesprejemljivo in diskriminatorno. Pozvali so k takojšnji sprožitvi postopkov v DZ za sprejetje interventnega zakona, ki bi rešil to težavo.

Predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi in začasni podpori izvajalcem institucionalnega varstva tako predvideva prednostno obravnavo oseb, ki so bile ali še bodo v dom sprejete v obdobju od 1. decembra lani do 31. decembra letos, tako da bodo lahko v sistem dolgotrajne oskrbe prešli po hitrejšem in prilagojenem postopku. Prav tako bi bili upravičeni do povračila oziroma do delnega povračila stroškov, ki so jih imeli s storitvami v domu. Sredstva bi jim povrnili za nazaj v takšni višini, kot če bi bili v tem vmesnem času upravičeni do denarnega prejemka.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je namreč s 1. decembrom določil tudi izvajanje pravice do denarnega prejemka. Ta znaša toliko, kolikor upravičencu pripada glede na njegovo kategorijo dolgotrajne oskrbe.

Poleg tega predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi predvideva, da izvajalec storitev tistemu uporabniku dolgotrajne oskrbe, ki se mu za vsaj tri mesece pomembno zmanjša samostojnost, zagotavlja več oskrbe. Če se uporabnikova kategorija dolgotrajne oskrbe spremeni, je treba skleniti nov osebni načrt. Ta bo učinkoval od takrat, ko bo izvajalec obvestil vstopno točko na centru za socialno delo (CSD) o poslabšanju uporabnikovega stanja.

Ker število vlog za dolgotrajno oskrbo narašča, bodo vstopne točke pri CSD lahko z liste izbrale zunanjega strokovnjaka, ki bo lahko samostojno izdelal oceno vlagateljeve upravičenosti.

Nenazadnje predlog znova uvaja sofinanciranje dodatnih stroškov dela in dodatnih kadrov ter stroškov nadomestnega dela v domovih in v institucionalnem varstvu za odrasle s posebnimi potrebami. Prav tako je urejeno sofinanciranje stroškov zaradi sprememb plačne zakonodaje in kolektivnih pogodb, stroškov dodatnih kadrov v skladu s pravilnikom glede standardov in normativov in stroškov dela študentov in upokojencev, kadar ustreznih kadrov ni mogoče zagotoviti. Sredstva za domove naj bi črpali iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, sredstva za institucionalno varstvo za odrasle s posebnimi potrebami pa iz državnega proračuna.