Slovenija

Novi zakon o varstvu narave

Ljubljana, 24. 03. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Poslanci so se opredelili do predloga novega zakona o varstvu narave, ki ga je potrebno sprejeti pred vstopom Slovenije v EU.

Poslanke in poslanci so se v okviru druge obravnave opredelili do predloga novega zakona o varstvu narave, ki ga je potrebno sprejeti pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo in ki bo nadomestil sedanji zakon o varstvu okolja.

Poslanci so odločali o amandmajih k 26 členom dopolnjenega predloga zakona, največ pozornosti in polemik pa so bila deležna dopolnila k 110. členu, ki govori o okoljskih dajatvah za onesnaževanje okolja.

Predvsem opozicijski poslanci koalicije Slovenija so med drugim menili, da poskuša država omenjena sredstva odvzeti občinam. Minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač pa je zatrdil, da sistem pobiranja in razdeljevanja denarja ostaja večinoma enak kot doslej in da bodo občine še naprej prejemale sredstva, če bodo imele pripravljene ekološke projekte.

Kopač je v predstavitvi zakona navedel bistvene novosti predvidene nove zakonske ureditve na področju varstva okolja. Odslej bo obvezna celovita presoja vplivov na okolje ob sprejemanju vsakega plana oziroma programa, presoja vplivov na okolje pa bo potrebna tudi pred konkretnim posegom v prostor, in sicer za nekatere vrste posegov. Tretja novost je okoljevarstveno dovoljenje, ki ga bodo morali vsakih nekaj let pridobiti zavezanci po direktivi o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaženja okolja. Novo je tudi okoljevarstveno dovoljenje, ki je potrebno za zavezance po direktivi o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi.

Protest proti nacionalnemu energetskemu programu

Se bodo poslanci uklonili energetskemu lobiju?
Se bodo poslanci uklonili energetskemu lobiju? FOTO: POP TV

Še pred začetkom zasedanja je skupina aktivistov pred državnim zborom protestirala proti predlaganemu nacionalnemu energetskemu programu.

Nasprotniki so med drugim nasprotovali podaljšanju delovanja rudnika Trbovlje - Hrastnik do leta 2009 in nadaljnjemu obratovanju Termoelektrarne Trbovlje dve, saj je to v nasprotju s sprejetimi obveznostmi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Med drugim so nasprotovali tudi odpiranju možnosti za gradnjo druge jedrske elektrarne na Hrvaškem in omejevanju energetske izrabe lokalno razpoložljive in poceni lesne biomase za ogrevanje. Poleg tega pa so protestniki opozarjali na sporno izgradnjo verig vetrnih elektrarn, dograditev hidroelektrarne Moste ter izgradnjo daljnovoda ob robu Julijskih Alp.