Novi zakon: za igranje klavirja globa od 150 do 300 evrov

Novi zakon prinaša pomembne novosti na področju sankcioniranja hrupa, vključno s sankcioniranjem igranja glasbil. Za motenje miru ali počitka ljudi z uporabo glasbil, akustičnih naprav ali televizijskega in radijskega sprejemnika je predvidena globa v razponu od 150 do 300 evrov. Igranje glasbil ali uporaba akustičnih naprav ali aparata pa ni prekršek, če je namenjena izobraževanju ali opravljanju poklica in ob pogoju, da po glasnosti, pogostosti in trajanju uporaba ne presega običajne rabe zasebnih prostorov.

Za kršitve miru v nočnem času, med 22. in 6. uro, je zagrožena kazen med 200 in 400 evrov. Ob tem pa globe ne bodo doletele tistih, ki bodo v nočnem času izvajali dovoljeno dejavnost ali bodo opravljali nujna vzdrževalna dela.

Novi zakon prinaša tudi nova določila glede prekrškov na področju beračenja na javnem kraju. Za beračenje na vsiljiv ali žaljiv način so predvidene kazni od 200 do 600 evrov.

Kdor berači in pri tem uporablja žival, se kaznuje z globo od 500 do 800 evrov, če pri tem uporablja otroka, pa je zagrožena kazen od 800 do 1200 evrov. Če je beračenje izvedeno v hudodelski združbi ali skupini, se vodja hudodelske združbe ali skupine kaznuje z globo od 1200 do 2000 evrov.

Med novostmi so tudi globe za nasilno ali drzno vedenje na športni prireditvi. Za drzno in nasilno vedenje na športni prireditvi, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezano, so predvidene globe od 500 do 1000 evrov. Takšno globo lahko pristojni izrečejo tudi tistemu, ki med potovanjem na športno prireditev izziva, spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način.

Kdor na športni prireditvi, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezano, koga udari, se kaznuje z globo od 600 do 1100 evrov. Za pretepanje na športni prireditvi pa je zagrožena kazen od 1500 do 2500 evrov.

Z zakonom so podrobno določili tudi pravila glede pokanja s karbidom. To je dovoljeno v času velikonočnih praznikov, in sicer na velikonočni petek, soboto, nedeljo in ponedeljek med 6. in 22. uro, in v času praznika dela, to je 30. aprila ter 1. in 2. maja med 6. in 22. uro, ob sočasnem upoštevanju splošnih varnostnih navodil, določenih za uporabo karbida.

Ne glede na omenjeni okvir pa je pokanje prepovedano v strnjenih stanovanjskih naseljih, v bližini bolnišnic in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve, ter na območjih, ki so varovana ali zavarovana na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave. Za kršitelje je zagrožena kazen od 500 do 1000 evrov.

Za povzročanje vznemirjanja ali občutka ogroženosti s pokanjem karbida pa je zagrožena globa v razponu od 250 do 500 evrov.

Glede zastav ali simbolov tujih držav zakon določa, da se te lahko izobesijo ob uradnih ali delovnih obiskih voditeljev držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih zbiranjih, ob izražanju solidarnosti in kot del umetniškega ali političnega izražanja ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem ali razkazovanjem označuje njihova namembnost.

Kdor izobesi ali razkazuje zastavo ali simbol tuje države v nasprotju z določili zakona, se kaznuje s kaznijo v razponu od 150 do 300 evrov. Če to stori pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je zagrožena globa od 500 do 1500 evrov. Enako visoka kazen je predvidena tudi za odgovorno osebo državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki bi storila takšen prekršek.

Kdor na javnem kraju namenoma nespoštljivo ravna, zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo tuje države, se kaznuje z globo v razponu od 1000 do 2000 evrov. Je pa to dovoljeno, če je sestavni del umetniškega izražanja za potrebe filma, televizije in gledaliških predstav.

Zakon pa med drugim podrobneje ureja tudi zbiranje prostovoljnih prispevkov. Skladno z zakonom lahko prostovoljne prispevke zbirajo nepridobitne pravne osebe, določene v zakonu, ki ureja nevladne organizacije, in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež oziroma stalno prebivališče.

Za izdajo dovoljenja je treba izkazati upravičen razlog, kot je bolezen, telesna poškodba, elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo, in drug dobrodelni ali splošno koristni namen, kot je javni interes za kulturo in za šport. Nepridobitni pravni osebi v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitarni ali splošno koristni namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem ali drugem aktu določene dejavnosti. Kot splošno koristni namen se štejejo skrb za varstvo živali in okolja, urejanje kraja, dejavnosti za krepitev in ohranjanje zdravja, izgradnja in urejanje objektov za šport in rekreacijo ter podobno. Zakon predvideva tudi različne globe za kršitelje.