Slovenija

Novi zapleti v zadevi Šuštar

Ljubljana, 11. 06. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Na sredini obravnavi v zadevi Šuštar je ponovno prišlo do zapleta. Za tokratnje presenečenje je poskrbel zagovornik nekdanjega državnega sekretarja, obtoženega jemanja podkupnine, Peter Čeferin.

Kot je znano, je bila Šuštarju 7. novembra 2000 odvzeta prostost zaradi suma storitve kaznivega dejanja podkupnine. Obtožnica Šuštarja bremeni, da je kot predsednik razpisne komisije na tedanjem ministrstvu za gospodarske dejavnosti (MGD) od podjetnika Darka Selana prejel podkupnino (ta je znašala 70.000 mark), v zameno pa naj bi mu zagotovil nepovratna sredstva. Poleg tega pa naj bi Šuštar na podoben način razpisana sredstva priskrbel še podjetju Stilles, ki naj bi jih del porabilo za izdelavo pohištva, namenjenega opremi Šuštarjeve hiše.

Za zadnji zaplet je poskrbel Peter Čeferin. Sodnico je seznanil z nedavno odločbo ustavnega sodišča o razveljavitvi prvih treh odstavkov 49. člena zakona o policiji, ki govorijo o policijskih ukrepih. Kot je znano, pa je Selan kot tajni sodelavec policije v pivnici 6. novembra 2000 v Murglah dal Šuštarju kot "podkupnino" oštevilčenih 70.000 nemških mark in bil ob tem ozvočen. Prav po dogodku v Murglah pa so bili Šuštar, njegova žena Rozana in Boštjan Šoba priprti. Ker sodnica o omenjeni odločbi ni nič vedela, se bo o nadaljnjem "programu" sojenja v skladu z omenjeno odločbo odločila do naslednjega sojenja 18. junija, tokrat pa Selan spet ni pričal.

Razveljavljeni trije odstavki 49. člena zakona o policiji določajo, da lahko policisti uporabijo tudi tajno opazovanje in sledenje z uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, tajno policijsko delovanje in sodelovanje ter prirejene listine in identifikacijske oznake, če obstajajo razlogi za sum, da je oseba izvršila kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ga izvršuje ali ga pripravlja, in policisti tega dejanja ne morejo drugače odkriti, preprečiti ali dokazati. Uporabo teh ukrepov odobri generalni direktor policije oziroma njegov namestnik, razen takrat, ko policisti oziroma druge osebe uporabijo prirejene listine ali identifikacijske oznake. Takrat izda dovoljenje pristojni državni tožilec. Izvajanje omenjenih ukrepov lahko traja največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se lahko njihovo trajanje podaljša vsakokrat za tri mesece, še določa del zakona o policiji, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo.

Selan naj bi v skladu s sklepom generalnega direktorja policije tajni sodelavec policije po navedbah obrambe postal 13. oktobra 2000, torej dobre tri tedne pred dogodkom v Murglah. Kot je obrazložil Čeferin, bi moralo sodišče na podlagi odločbe ustavnega sodišča izločiti del zapisov Selanovega pričanja in tudi njegovo izpraševanje v času, ko je bil tajni delavec policije. Problem, ki ga je izpostavil okrožni državni tožilec Gorazd Fišer, je, kdaj začne razveljavitev odstavkov zakona veljati.

V odločbi je namreč zapisano, da začne razveljavitev učinkovati v enem letu od objave odločbe v uradnem listu, torej od 23. maja 2004, zakonodajalec pa bo moral v tem obdobju na novo urediti omenjeno področje. Fišer tako trdi, da je uporaba ukrepov v omenjenem členu prepovedana v roku enega leta od izdaje te odločbe, vendar pa le v primeru, če v enoletnem roku uporabe teh ukrepov ne bo z zakonom drugače urejeno. Čeferin trdi, da so s tem, ko so omenjeni odstavki razveljavljeni, v nasprotju z ustavo in se jih tudi sedaj ne sme razumeti za veljavne. Sicer pa si obramba tudi zastavlja vprašanje, kakšno je sploh bilo Selanovo sodelovanje s policijo; odvetnik Rozane Šuštar Stojan Zdolšek pojasnjuje, da se je Selan v zadevi Šuštar že izkazal za nezanesljivo pričo. Možno je, da je celo prišlo do kriminalnega dejanja s strani Selana. Prav na Selanovem dajanju "podkupnine" Šuštarju pa temelji celotna obtožba, pojasnjuje Zdolšek, kar postavlja pod vprašanje celotno obtožbo.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20