Predlog železnice do Brnika: lokalna skupnost mu nasprotuje

Ministrstvo za naravne vire in prostor ter ministrstvo za infrastrukturo občinam predstavljata javno pobudo za Državni prostorski načrt za železniško povezavo Letališča Jožeta Pučnika z Ljubljano, ki je v javni obravnavi do 20. marca.

Mateja Kukovec iz podjetja Zum, ki je sodelovalo pri izdelavi pobude, je pojasnila, da je povezava Ljubljane z letališčem opredeljena v vseh državnih strateških dokumentih. Prvi cilj je navezava letališča na železniško omrežje in povezava z glavnim mestom, drugi pa omogočiti temu delu Slovenije, kjer je 32.000 delovnih dnevnih migrantov, dodatno ponudbo železniškega omrežja. 

Načrtovana je enotirna regionalna proga, pretežno za potniški promet. Ciljna hitrost na odprti progi je najmanj 130 kilometrov na uro, predviden pa je taktni promet. Pogoj za to je še nadgradnja gorenjske in kamniške železniške proge, za kar je že v pripravi državni prostorski načrt. Ugotovili so pet možnih tras, ki bi jih nato preverili v študiji variant in državnem prostorskem načrtu.

V ponedeljek je bila javna predstavitev pobude za Kranj in Šenčur, v sredo za Vodice in Ljubljano, v četrtek pa še za Domžale, Mengeš, Komendo in Cerklje. Na vseh treh predstavitvah so udeleženci nanizali vrsto pomislekov glede načrtovane nove regionalne železnice in izrazili nasprotovanje na tak način zastavljenemu projektu. 

Pripravljalci pobude so za del trase na območju Mestne občine Kranj predstavili dve možni različici povezave. Prva možnost predvideva povezavo po obstoječi gorenjski železniški progi z odcepom pri Drulovki, prek Save do Hrastij in naprej do letališča, druga pa od železniške postaje Kranj z odcepom proti Zlatemu polju, mimo Primskovega in Šenčurja do letališča.

V Kranju se je predstavitve udeležilo skoraj 200 zainteresiranih občank in občanov, ki so podali številne pripombe, pomisleke in rešitve za obe predstavljeni različici in izrazili predvsem skrb zaradi morebitnih posegov na kmetijska zemljišča in strnjena naselja.

"Zavedam se, da gre šele za prve osnutke oziroma tako imenovano javno pobudo. Prepričan sem, da bo končna verzija izboljšana, popravljena. Skrbi nas zarisana trasa praktično prek zemljišča, kjer bo stala Gorenjska regijska bolnišnica. Prav tako tudi povezava mimo športnega parka, kjer načrtujemo širitev le-tega. Skeptični smo do predvidenega kar 1,5 kilometra dolgega viadukta Primskovo," je poudaril župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Po njegovih besedah nihče ne dvomi v to, da tako železniško povezavo potrebujemo in ji tudi ne nasprotujejo. Morajo pa državni načrtovalci upoštevati tako občinske kot državne projekte, ki so že načrtovani. "Govorim o severni obvoznici, o že omenjeni bolnišnici, pa tudi drugih projektih na Zlatem polju. Vsekakor menim, da se mora država čim prej odločiti o primerni trasi, saj bi v primeru daljšega čakanja na končno odločitev, to še kako vplivalo tudi na razvoj mesta," je še dodal.

Opozoril je, da je treba prisluhniti ljudem, ki na tem območju živijo. "Zaščititi moramo kmetijska zemljišča in se v največji meri izogniti vplivom železnice v strnjenih stanovanjskih naseljih. Naš predlog je, da naj država premisli o taki prilagoditvi tako imenovane severne različice, ki se bo v največji meri približala avtocestnemu koridorju," je še poudaril Rakovec.

Udeleženci predstavitve javne pobude, ki je bila v četrtek v Cerkljah, predlagan projekt zavračajo. Tudi oni so poudarili, da sicer podpirajo novo železnico, vendar ne regionalne železnice po kmetijskih in poplavno ogroženih zemljiščih, temveč hitro železnico v koridorju avtoceste.

Prepričani so, da proga, ki bi stala preko pol milijarde evrov, ni ekonomsko upravičena. Menijo, da ne bi bila praktična za uporabo, saj bi bili potovalni časi relativno dolgi, prav tako bi morali prebivalci premagati razdalje do železniških postaj. Opozorili so na hrup, ki bi ga povzročal železniški promet. Posebej pa jih skrbi, da bi proga uničila veliko kmetijskih zemljišč in da bi še povečala poplavno ogroženost tega območja.

Cerkljanski župan Franc Čebulj je povedal, da v dobrih treh desetletjih županovanja sedaj doživlja že tretjo varianto umestitve železniške proge skozi cerkljansko občino. Pred leti je bila predlagana hitra železnica od Ljubljane preko Gorenjske ob avtocesti, na katero so takrat soglasno pristali in si jo še vedno želijo. Država pa je sedaj prišla z novim predlogom, ki razburja javnost.

Boštjan Bajec iz podjetja Cestni inženirig je odgovoril, da se posegom na kmetijska zemljišča res ne bi mogli izogniti, bi bili pa ti manjši, ker gre za enotirno progo. Zagotovil je, da se zavedajo tudi problemov, povezanih s poplavno varnostjo. Kot je dejal, je treba to rešiti celovito. Po njegovih informacijah so že v pripravi hidrološke študije za to območje. Narejene bi bile tudi protihrupne študije in po potrebni protihrupni ukrepi.

Vendar niti dodatna pojasnila, ki so jih podali pripravljalci pobude, ljudi niso prepričala. Ne razumejo, kako bi dodatna regionalna železnica na Gorenjskem služila prebivalcem. 

Poleg tega po besedah direktorja infrastrukture in kadrov v Fraportu Slovenija Boštjana Šijanca predlagana proga ni dobra niti za letališče, ki naj bi mu bila prvotno namenjena. "Že 30 let se zavzemamo za progo do letališča. Edina smiselna je proga ob avtocesti - hitra mednarodna železniška povezava, namenjena tudi tovornemu prometu. Ta bi omogočila razvoj letališča. Regionalna proga, kot je mišljena sedaj, pa je sicer nekaj, kar je lepo in prav za prevoze v službo, a na letališču zaradi te proge ne pričakujemo nič več potnikov ali tovora," je dejal.

Dodal je je, da se pri sedanji zasnovi trase ob letališču z njimi nihče ni posvetoval, temveč so na mizo le dobili predlog, kakršen je. Nanj so podali pripombe, ki pa niso bile upoštevane. Tako, kot je proga začrtana sedaj, bi presekala vso obstoječo infrastrukturo, ki je bila vzpostavljena za nadaljnji razvoj letališča, je še opozoril Šijanec.