Potem ko je sodnik Zvjezdan Radonjić odločil, da je Milko Novič, ki je bil obtožen umora nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, nedolžen, je javnost presenetil z besedami, da si je zaradi razsodbe verjetno uničil kariero.
Specializirano državno tožilstvo očitke označilo kot neresnične
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je v izjavi za javnost zavrnilo očitke o pritiskih tako s strani tožilstva kot s strani vodje Specializiranega državnega tožilstva na Radonjića in na predsednika sodišča Marjana Pogačnika, ter jih označilo kot neresnične.
Potrdili so, da so 15. januarja tega leta prejeli dopis predsednika senata, v katerem je ta vodjo SDT pozval, da naj za zastopanje obtožbe v zadevi Novič določi drugega državnega tožilca, saj naj bi se tožilka Blanka Žgajnar nedostojno vedla na naroku za glavno obravnavo. Naslednji dan je vodja SDT to možnost zavrnil, saj je "po preučitvi okoliščin ocenil, da ne narekujejo sprejetje takšnega ukrepa". 18. januarja je nato Žgajnarjeva vložila zahtevo za izločitev predsednika senata Radonjića, "ker so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o nepristranskosti sodnika". Še istega dne so na SDT prejeli izjavo predsednika senata v zvezi z zahtevo za njegovo izločitev.
4. februarja pa je nato vodja SDT predsedniku sodišča podal predlog za ustrezno ukrepanje zoper Radonjića "zaradi dogodka na naroku za glavno obravnavo dne 11.1.2019, in vsebine izjave predsednika senata v zvezi za njegovo izločitev". Izrekel in napisal naj bi "neprimerne in neresnične trditve zer zaključke" o Žgajnarjevi, vodji SDT Hariju Furlanu in predsedniku sodišča Pogačniku - vse to pa naj bi predstavljajo "grobo kršitev načela Kodeksa sodniške etike". Furlan pa je predsedniku sodišča predlagal da zoper opisano vedenje in pisanje sodnika Radonjića ukrepa, so še zapisali v izjavi za javnost.
Katičeva: Nepristranskost in neodvisnost sodstva sta nujen pogoj za obstoj pravne države
Tudi pravosodna ministrica Andreja Katič se je danes odzvala na domnevne pritiske na sodnika Radonjića in poudarila, da sta prav nepristranskost in neodvisnost sodstva nujen pogoj za obstoj pravne države, zato ostro obsoja kakršnekoli nedopustne pritiske na delo in odločitve sodnikov.
"Ministrica Katič meni, da bi to lahko pripeljalo do nevarne prakse - političnega vpliva na konkretne odločitve neodvisnih organov, zato se bo kljub zahtevam in pričakovanjem javnosti vzdržala komentarja konkretnih primerov, saj mora sodstvo ostati neodvisno od vsakokratne oblasti," pa so zapisali na spletni strani ministrstva.
Dodajajo, da ministrstvo ni seznanjeno s konkretnejšimi okoliščinami glede domnevnih pritiskov, zato lahko glede navedb in postopkovnih možnosti poda le splošno stališče.
V Slovenskem sodniškem društvu s podrobnostmi o domnevnih pritiskih niso seznanjeni. Je pa predsednik društva Andrej Ekart dejal, da sodniki nikoli ne smejo soditi po pričakovanjih ali pritiskih javnosti, politike ali gospodarstva, temveč in izključno v skladu s pravom.
"Pri izdaji sodne odločbe sodnik upošteva zgolj gradivo v sodnem spisu in argumentacijo v razpravni dvorani, drugi vplivi na njegovo odločitev so nedovoljeni," je zapisal in izrazil pričakovanje, da bodo očitke o posegih v neodvisnost sodnika Radonjića ustrezno raziskali. Vsakršni pritiski na sodnika, kako naj vodi postopek in kako naj razsodi, so namreč po njegovem prepričanju "nedopustni in predstavljajo grob poseg v sodniško neodvisnost".
Med strankami pa so se najostreje odzvali v SDS, predsednik stranke Janez Janša je na Twitterju zapisal, da mora policija "nemudoma preiskati nezakonite pritiske na sodnika", po njegovih besedah pa je potrebna tudi izredna seja DZ. Kdaj nameravajo sklicati izredno sejo DZ, v SDS danes sicer še niso razkrili.
Evropski poslanec Milan Zver pa je proces proti Noviču v Evropskem parlamentu označil za sodno farso. Zver je ob tem izpostavil vprašanje spoštovanja vladavine prava in mehanizmov, ki bi jih morala Evropska unija uporabiti v primerih, ko se zlasti v tranzicijskih državah kršijo temeljne človekove pravice.
Pogačnik: Od Radonjića sem zahteval, da poda poročilo o svojih navedbah
Odzval se je tudi predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik in zavrnil namigovanja, da je bil pritiskov deležen tudi sam.
Pogačnik je uvodoma dejal, da sodbe ne more komentirati. Za Radonjićeve izjave o pritiskih je, kot je dejal, slišal iz medijev, njegove navedbe pa da so bile takšne narave, da jih on kot predsednik sodišča mora vzeti maksimalno resno.
Dejal je, da je Radonjića prosil, naj se do svojih navedb opredeli in posreduje poročilo. Odgovore mu mora posredovati do jutri, do konca delovnega časa. Pogačnika je za stališče do Radonjičevih navedb zaprosil tudi predsednik vrhovnega stališča.
"Eden osnovnih postulatov sodniškega dela je sodnikova neodvisnost v posamezni zadevi. Vse morebitne pritiske na sodnike je treba obravnavati resno," pravi Pogačnik.
"Neutemeljena pa je bojazen kateregakoli sodnika v Republiki Sloveniji, da bi bil lahko zaradi odločitve v konkretnem primeru sankcioniran," je še povedal Pogačnik in dodal, da se je z zahtevami tožilstva srečal dvakrat. "Moj namen ni pojasnjevati, zakaj sem zahtevo za izločitev sodnika Radonjića zavrnil, dejstvo pa je, da je tožilka trdila, da je bilo v ravnanju sodnika zaznati okoliščine, da naj bi bil okrnjen videz nepristranskosti. Torej ne da je neposredno sodnik pristranski, ampak videz," je pojasnil.
Na policiji prijave v zvezi z domnevnimi pritiski na sodnika Radonjića do tega trenutka še niso prejeli. Kot so dodali, pa bodo navedbe o pritiskih preverili v smislu ugotavljanja obstoja razlogov za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja.
Pogačnik zagotovil, da nanj osebno nihče ni izvajal nikakršnih pritiskov
Pogačnik je jasno zagotovil, da nanj osebno nihče ni izvajal nikakršnih pritiskov.
"Različni ljudje in različni sodniki različno dojemajo ravnanja udeležencev v kazenskem postopku. Ni vsako ravnanje stranke že nedovoljen pritisk. Zahteve za izločitev sodnikov so v praksi stalnica, s katero se predsedniki sodišč praktično soočamo dnevno. Letno izdam vsaj 100 odločb o zahtevah za izločitev sodnika," je pojasnil Pogačnik.
"Zoper sodnika Radonjića ne poteka noben disciplinski niti kazenski postopek. Če so navedbe, da naj bi pooblaščenec vložil kazensko ovadbo, s to okoliščino nisem seznanjen. Tudi če je informacija točna, ta okoliščina sama po sebi v ničemer ne vpliva na nemoten potek kazenskega postopka," še pravi predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča.
Dodal je, da ima v primerih, ko neki sodnik oceni, da se je zgodil poseg v sodniško neodvisnost, garantno funkcijo sodni svet, ki odloča o predlogih, ki jih na njih naslovi sodnik. Takšnega predloga Radonjić, po njegovih informacijah, ni podal.
Radonjič: To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero
Radonjićevih besed, ki jih v sodnih dvoranah nismo vajeni, med pravniki močno odmevajo. Dejal je, da so se že takoj po prvih narokih začeli pritiski na predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika, naj ga disciplinira in naj začne soditi, kot je treba. Med drugim naj bi njegovo kaznovanje predlagal vodja SDT Furlan. Deležen je bil tudi številnih izmišljotin v medijih in brskanja po njegovem zasebnem življenju, je dejal.
Radonjić je še napovedal, da zaradi tega, ker je Noviču želel zagotoviti pošteno sojenje, ne bo nikoli napredoval, čez mesec dni pa da bo verjetno tudi v suspenzu: "To, da je imel Novič pošteno sojenje, je pogojeno z odločitvijo, da si uničim kariero."
Hribernik: Verjetno so nekateri take pritiske do zdaj skrivali
Novičev odvetnik Jože Hribernik ne ve, kdo je v ozadju vsega tega, je pa prepričan, da odločitve segajo v vrhove pravosodja. V oddaji 24UR ZVEČER je voditelju Urošu Slaku povedal, da so bile besede sodnika tudi zanj presenečenje in da bi zaradi njih morali zvoniti alarmi tudi v vrhu slovenske politike.
"Vsega, kar se dogaja, seveda ne vem. Tudi zame je bilo presenečenje, skoraj šokantno, kar je sodnik povedal," je dejal uvodoma in dodal, "očitno se nekatere osebe ali organi ne morejo sprijazniti, da zadeva Novič ne stoji in da je človek po štirih letih in pol popolnoma upravičeno oproščen."
Na Slakov komentar, da tako težkih izjav sodnika ne pomni, je Hribernik odgovoril: "Tudi jaz se tega ne spomnim, verjetno so podobni pritiski že kdaj bili, pa so jih ljudje skrivali. Ta sodnik je to naravnost povedal, kar je bilo za nas vse veliko presenečenje, obenem pa pogumno početje. Vsega spoštovanja vredno."
Hribernik: Jamnik se je Stephana bal, to je bilo popolnoma jasno
Sodnik je tudi dejal, da bi bil lahko Jamnikov umor povezan s poskusom umora Janeza Plavca in kazenskim postopkom proti Michelu Stephanu. Hribernik pravi, da je obramba to ves čas dokazovala.
"To smo ves čas trdili, a so tožilstvo in kriminalisti gledali stran. V zadevi zoper Plavca je bilo jasno povedano, da so bili hudi pritiski, predvsem na Jamnika. Stephan mu je grozil, da bo razstrelil inštitut, grozil mu je s smrtjo, skratka Jamnik se je Stephana bal, to je bilo popolnoma jasno. To so povedali tudi Jamnikovi starši, ki so se po svojem odvetniku udeležili obravnave, ker se ne strinjajo s tem, kar počneta njihova snaha in njen odvetnik," je pojasnil Hribernik.
'Očitno je tožilka Žgajnar privilegirana in nikoli za nič ne odgovarja'
Svoje besede po obravnavi, ko je dejal, da je ta sodba nekaj, nad čimer bi se morala zamisliti vsa država, je Hribernik komentiral z besedami: "Povedati sem hotel, da če se nekemu sodniku grozi, če se grozi iz najvišjih sodniških vrst ali strani tožilstva ali kogarkoli pomembnega iz pravosodja, če se od sodnika zahteva, da v neki konkretni kazenski zadevi odloči drugače, kot se pričakuje, je to nekaj, nad čimer se velja zamisliti. To se mi zdi strahotno. To je huje kot na Poljskem, pritisk na sodnike. Tu bi se morala vmešati ministrica, predsednik vlade, mogoče še kdo. To je nedopustno," je odvetnik k ukrepanju pozval najvišje politične predstavnike.
Tožilka Blanka Žgajnar, ki je na oprostilno sodbo sicer napovedala pritožbo, je izgubila nov odmevni primer. "Očitno je tožilka Žgajnar privilegirana oseba in nikoli za nič ne odgovarja. To, kar je ona že zamočila, bi marsikdo drug že plačal s službo ali kakšnimi hujšimi disciplinskimi ukrepi. Nekateri pa so zaščiteni, lahko počnejo karkoli in se jim nič ne zgodi," je njeno delo komentiral Hribernik.
KOMENTARJI (463)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.