'Sem Borut Pahor'

V zadnjem času je bilo na račun vedenja slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja slišati marsikaj. Tudi to, da je zašel v skrajno populistične vode. V pogovoru za Sobotno prilogo je Pahor dejal, da ga tisti, ki mu očitajo, da poskuša ugajati javnosti, podcenjujejo.

Ko bodo delali inventuro čez tri leta, bodo namreč po njegovih napovedih stvari videti drugače. Ob tem upa, da bo imel možnost enega mandata, "ker v enem letu se pa rešiti krize in modernizirati Slovenije pač ne da".

Poraziti Janšo

Pahor je pojasnil, da ga je ob analizi decembra pred enim letom nekaj stvari zelo presenetilo. "Najprej, kako močna je bila želja, da se porazi Janeza Janšo. Ne toliko, da zmaga Borut Pahor. To je imelo pomemben vpliv na razvoj kasnejših političnih dogodkov. In kako močna je bila želja po revanšizmu levice nad desnico," je dejal. Seveda niso vsi mislili enako, dodaja, "ampak bila so pričakovanja, da se čim prej počisti z nekaterimi ljudmi, ki jih nekateri preprosto niso hoteli videti tam, kjer so bili".

Ministrstev in uradnikov je preveč

Meni tudi, da je vredno razmisliti o skrčenju vlade, ker je ministrstev preveč, a hkrati dodaja, da je treba cilje postaviti v neko hierarhijo. Ob spremembah, ki so potrebne za modernizacijo države, po njegovem mnenju "gotovo ne rabimo tako velikega uradništva, kot ga imamo, potrebujemo pa bolje plačano".

Hkrati Pahor ocenjuje, da bi lahko celo prepolovili državno upravo in obdržali enako maso plač. Tudi vladni kabinet bi lahko prepolovili, s tem, da bi se drugače razvrstile naloge, je prepričan. Razdelitev oz. reorganizacijo ministrstev "že ima v glavi, a ta hip to ni prioriteta".

Zakaj je Demos "pogrnil na volitvah“?

Sicer pa premier na primerjavo njegove prepričanosti v nasprotju s pesimizmom javnosti, stroke in opozicije odgovarja, da je ta čas primerljiv s časom osamosvojitve. "Takrat je bila zmešnjava, ki pa je v resnici stvari postavljala v red. Na koncu je Demos plačal ta uspešen projekt s tem, da je popolnoma pogrnil na volitvah," pravi Pahor.

Brez strahu pred tujimi vlagatelji

Po njegovih besedah mora Slovenija odpreti svoje gospodarstvo in poskrbeti, da navzočnosti tujih vlagateljev ne vidimo kot ogrožanje nacionalne suverenosti, ampak kot dodano vrednost, da Slovenci sebe ohranimo v konkurenčnem svetu. "Torej: odprta ekonomija, toda socialno povezana družba in nekatere institucije, ki morajo ostati v večinski slovenski lasti, da imamo trdno usidrane svoje gospodarske korenine," je povzel.

'Novih davkov ne bo'

Slovenija gre v velike infrastrukturne investicije, je napovedal in dejal, da se bodo v teh dneh začeli pogovori o gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in še druge zadeve s področja energetike so na dnevnem redu, a je o tem še prezgodaj govoriti. Novih davkov ne bo, pa tudi primanjkljaj bomo do konca mandata zmanjšali na tri odstotke, je poudaril.

'Sem za postopen dvig minimalne plače'

Pahor nasprotuje takojšnjemu dvigu plač na 600 evrov, kolikor zahtevajo sindikati. "Sem pa za postopen dvig minimalne plače," je dejal in čeprav ni želel ugibati, kje se bodo končala pogajanja med sindikati in delodajalci, je prepričan, da se bodo plače zagotovo dvignile, saj so se nekoliko dvignili tudi življenjski stroški.

Ob tem je opozoril, da bi dvig plač nad produktivnostjo verjetno potopil marsikatero podjetje, druga pa bi morda preselila dejavnost kam drugam, kjer je delovna sila cenejša. Zaposleni bi torej kratkoročno dobili več, dolgoročno pa bi problem brezposelnosti postal še veliko ostrejši.

Pozabili smo na turizem

Premier je še ocenil, da v zadnjem letu nismo veliko naredili na področju turizma. Že decembra se bo zato srečal z vsemi glavnimi ljudmi s tega področja, "da vidimo, kako lahko Slovenijo kot turistično deželo spravimo na svetovni zemljevid". Če bo prišlo do zmanjšanja števila ministrstev, bo v resor gospodarskega ministra Mateja Lahovnika, ki bi se pravzaprav moral imenovati ministrstvo za konkurenčnost, prišlo še nekaj novih področij, je napovedal.

Pahor si želi, da bi mu bil Janša naklonjen

Na vprašanje, kako bo prepričal predsednika SDS Janeza Janšo, da bo podprl arbitražni sporazum o meji s Hrvaško, je premier dejal, da si želi, da bi mu bil Janša naklonjen, "ker ima vse razloge za to. Pogajalska izhodišča za zaščito naših vitalnih interesov, ki jih je imel on kot predsednik vlade za pogovore na Bledu, so bila enaka kot v pogajanjih za arbitražni sporazum, morda še manj razdelana," je pojasnil. Sicer pa meni, da bo ta njegova odločitev izjemnega pomena, pa če bo odločitev o ratifikaciji sprejeta v državnem zboru ali na referendumu.

Sam je prepričan v podporo sporazumu na referendumu. Tisti, ki bo na referendumu nagovarjal ljudi proti sporazumu ali bo v parlamentu glasoval proti, pa ima tri dolžnosti: "Naj pove, ali zahteva, da Hrvaška in Slovenija dosežeta sporazum pred vstopom Hrvaške v EU. Odgovori naj, kaj bo pogajalsko izhodišče Slovenije za takšen sporazum. In potem naj pove, kako bo o tem prepričal Hrvate."

Glede tega, da naj bi bila Slovenija sedaj v težjem položaju – potem ko je hrvaški parlament sporazum že ratificiral, slovenski pa ne – je premier pojasnil, da je bila po izkušnji s sporazumom o meji Drnovšek-Račan to želja Slovenija. "Zame je bilo zelo pomembno, da hrvaški sabor sporazum ratificira pred nami. Mislim, da imamo Slovenci zdaj idealne okoliščine. Vemo, da Hrvaška spoštuje dogovor, in vse je v naših rokah. Moramo se odločiti, ali želimo rešiti mejno vprašanje ali ne. O tem bodo odločili ljudje, jaz pa mislim, da smo dosegli absolutni pogajalski maksimum," je še dejal Pahor.