Stavkajoči RTV-jevci sporočili, da niso nikogaršnji hlapci

Predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTV-ja in Koordinacije novinarskih sindikatov RTV-ja Helena Milinković je v uvodnem nagovoru opozorila, da na nepravilnosti in neprofesionalizem v javnem zavodu opozarjajo že dlje časa, danes pa stavkajo, ker jim ni preostalo nič drugega. Med glavnimi stavkovnimi zahtevami sta sicer novinarska in uredniška avtonomija in depolitizacija javne RTV.

"Mi smo tukaj zaradi javnosti, želimo, da javni medij zasleduje javni interes," je poudarila. Ob tem ne želijo, da se jih deli na leve desne: "Mi smo zaposleni, ki delujemo po profesionalnih standardih." Ob tem je še ugotavljala, da se znotraj RTV-ja rojeva izjemna solidarnost.

Zbrane pred poslopjem Televizije Slovenije na Kolodvorski ulici - zbor delavcev je bil sicer tudi pred regionalnima centroma v Kopru in Mariboru - je nagovorilo več ustvarjalcev programa in drugih podpornikov, med drugim tudi voditelj nedavno ukinjene oddaje Studio City Marcel Štefančič. Ocenil je, da so pred volitvami televizijo prevzeli ljudje, ki so jo prelevili v propagandni predvolilni stroj, ob tem pa delalo slabo televizijo. Po njegovih besedah je skrajni čas, da televizijo prevzamejo ljudje, ki jo znajo delati, ki jo poznajo, razumejo, cenijo.

Ana Jurc je v imenu uredništva MMC predstavila razmere v uredništvu po nastopu Igorja Pirkoviča na mesto v. d. urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru zavoda (MMC). Po njenih besedah v. d. urednika svojega dela skoraj ne opravlja oz. ga opravlja zelo selektivno, in sicer z uredniškimi intervencijami na točno določene politične teme, ki jih niti ne želi vsebinsko pojasnjevati. MMC, kot pravi Jurčeva, tako zadnja dva meseca deluje po načelu samoorganizacije, saj zaposleni svoj poklic in odgovornost do javnosti jemljejo resno.

Predsednica Aktiva novinarjev informativnega programa na TV SLO Marta Razboršek je ob tem pozvala k nujnim spremembam zakona o RTV-ju, da se nikoli več ne bi zgodilo, da bi lahko lahko ena oseba, ne da bi se ozirala na mnenje odgovornega urednika informativnega programa, program spremenila do neprepoznavnosti in umikala oddaje. "Skupaj z zaposlenimi spišite zakon, ki bo onemogočil tak vpliv na javni servis, kot so si ga nekateri privoščili sedaj," pa je pozvala politiko.

Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek meni, da današnja stavka ni konec, ampak le začetek. Edina prava novinarska drža je pokončna, taka je tudi stavka in tak naj bo tudi nadaljnji boj, je pozvala. "Nujna je depolitizacija javnega servisa, ki ni v nikogaršnji službi, še manj pa kogarkoli služabnik. RTV lahko služi kvečjemu javnosti in interesom javnosti - nikdar pa parcialnim interesom, sploh pa ne tistim političnim, ki si jo skušajo podrediti in jo instrumentalizirati za strankarske interese ter docela degradirati in razvrednotiti novinarsko delo," je poudarila.

Stavkajoče novinarjev informativnega programa so podprli tudi radijski kolegi. Kot je v njihovem imenu pozval urednik na Radiu Slovenija Aleš Kocjan, se je neprofesionalnim uredniškim odločitvam treba upreti.

Milinkovićeva je sicer spomnila, da se v informativnem programu Televizije Slovenija (TV SLO) s političnimi pritiski in zamenjavami soočajo že eno leto: "Danes smo na točki, ko začenjamo stavko, danes je dan, ko izvajamo opozorilno stavko. Gre za solidarnostno stavko z uredništvom informativnega programa TV SLO in uredništvom MMC, ki sta pod najhujšimi pritiski od jeseni, ko sta ogroženi novinarska in uredniška avtonomija," je dejala na današnji dopoldanski konferenci pred zborom novinarjev.

"Danes stavkamo tako, da stavkamo na delovnih mestih. Naša stavka je unikatna, takšne stavke do sedaj še ni bilo. Stavkamo proti vodstvu RTV in ne proti vladi, kot je bilo to v preteklosti," je dejala.

Ob današnji stavki v program televizije, radia in tudi na MMC vračajo ukinjene oddaje, novinarje, ki jim javnost po besedah Milinkovićeve zaupa. "Danes tudi odpiramo razpravo o tem kakšna, naj bo javna radiotelevizija, začenjamo javno razpravo o nujnih spremembah zakona o javni radioteleviziji," je še povedala.

Ob 13.15 so se nato zbrali pred poslopjem RTV-ja na Kolodvorski 2, ko so stavkajoči za eno uro prekinili delo in se udeležili zbora delavcev.

Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, depolitizacijo RTV-ja, umik vseh škodljivih sklepov programskega sveta, dostojne delovne pogoje, jasno kadrovsko politiko, kar po besedah Milinkovićeve pomeni, da naj zaposleni zasedajo tista delovna mesta, ki jih dejansko opravljajo in so za to delo tudi dostojno plačani. "Zahtevamo tudi pogajanja o dvigu najnižjih plač, zahtevamo jasen in demokratičen socialni dialog, ker to ta zdaj ni," je naštela. Želijo si tudi, da so njihove strokovne in utemeljene pripombe upoštevane.

Zahtevali bodo tudi odstop generalnega direktorja, odgovorne urednice ...

Če njihove zahteve do 30. maja ne bodo izpolnjene, zahtevajo tudi odstop odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije v MMC-ju Igorja Pirkoviča, predsednika programskega sveta Petra Gregorčiča in generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha.

Po oceni predsednice Sindikata novinarjev Slovenije Alenke Potočnik je stanje v medijih še vedno resno. "Žalosti me, da morajo zaposleni s stavko sploh vzpostaviti socialni dialog," je dejala. Kot namreč opažajo, socialnega dialoga oz. spoštovanja med partnerji tukaj ni. Ponižujoče se ji zdi, da so odgovor na stavko dobili prek sporočila za javnost.

"Do petka, ko smo vendarle uspeli sesti z generalnim direktorjem, nismo vedeli, kakšen je njihov odgovor na stavkovne zahteve, je bil pa to začetek pogajalskega procesa, ki se bo v tem tednu šele zares začel," je dejala in napovedala, da bodo v prihodnjih dneh "šli od stavkovne zahteve do stavkovne zahteve". Upa, da bodo pogajalski proces do 30. maja pripeljali tako daleč, da bodo lahko podpisali stavkovni sporazum, je še dejala. Pri tem zaposlenim na RTVS zagotavlja strokovno in pravno pomoč.

Programski svet ni dal predhodnega soglasja kandidatki za direktorico TV SLO

Medtem ko novinarji stavkajo, je programski svet zavoda razpravljal o predlogu generalnega direktorja za soglasje k imenovanju Natalije Gorščak za direktorico Televizije Slovenija, ki se je na vnovični razpis edina prijavila v skladu z razpisom.

Programski svet RTV Slovenija na današnji seji ni dal predhodnega soglasja k predlogu generalnega direktorja zavoda, da za direktorico nacionalne televizije za štiriletni mandat imenuje Gorščakovo. Da bi bilo soglasje podano, bi moralo za glasovati vsaj 15 članov 29-članskega sveta, a se jih je tako odločilo le osem.

Kot je povedala, je proti delitvi televizijskega informativnega programa na dve enoti, kar predvideva predlog statutarnih sprememb. Informativne oddaje, ki jih je programsko-produkcijski načrt zavoda za letos ukinil oz. prestavil na drugi kanal, bi vrnila. Opozorilno stavko novinarjev na zavodu pa podpira. "Moji sodelavci so profesionalci. Ko stavka toliko profesionalcev, se je treba zamisliti," je dejala.

Gorščakova je bila edina, ki se je na vnovični razpis, objavljen aprila, prijavila v skladu z razpisnimi zahtevami. Na tem mestu je sicer že bila, a jo je Grah Whatmough avgusta lani razrešil, ker po njegovem mnenju denimo ni ukrepala ob opozorilih o nizki gledanosti. Vendar razrešitev izpodbija na sodišču.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva solidaren s stavko na RTV

Tudi sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ob današnji opozorilni stavki na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) izraža solidarnost in podporo zaposlenim na RTV. Ob tem obsojajo tudi vse poskuse politizacije medijskega prostora.

V sindikatu zdravstva in socialnega varstva pri stavki na RTV vidijo vzporednice s stavko v zdravstvu in socialnem varstvu februarja ter s stavko v vzgoji in izobraževanju marca. V vseh treh primerih so stavkovne zahteve sprva naletele na gluha ušesa. Tudi vodstvo RTV bi se moralo takoj po napovedi stavke začeti intenzivno pogajati, kot to določa zakon o stavki, a so bila prva pogajanja šele teden dni po njeni napovedi, so opozorili v sporočilu za javnost, ki ga je podpisala predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič.

"Žalostno in skrajno zaskrbljujoče je, da morajo sindikati v stavkovnih zahtevah uveljavljati spoštovanje zakonov, statuta in drugih aktov javnega zavoda ter se boriti za profesionalno novinarstvo in avtonomijo. Vse to bi morale biti temeljne naloge vodstva RTV Slovenija," so zapisali v sindikatu. Čeprav ali pa ravno zato, ker je stavka skrajno sredstvo, bo po njihovih besedah vodstvo RTV Slovenija tokrat primorano prisluhniti.

Ostro obsojajo tudi "vse poskuse politizacije medijskega prostora, še zlasti pa poskuse popolnega političnega prevzema RTV Slovenija, ki pomeni resen in skrajno zavržen poseg v neodvisnost medijev". Zaposleni na RTV na to opozarjajo že več mesecev, so povzeli. Stavka namreč ni uperjena proti poslušalcem, bralcem in gledalcem RTV, temveč v smeri zagotavljanja avtonomije novinarstva in spoštovanja medijske ter delovnopravne zakonodaje. To je v interesu vseh državljank in državljanov, so še dodali.

Sviz pristojne poziva k odgovorni obravnavi opozoril

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) se pridružuje podpornikom opozorilne stavke na RTV. Ocenjuje, da so zahteve stavkajočih upravičene in jim izreka solidarnost. Pristojne pa poziva, naj prepoznajo resnost položaja ter odgovorno pristopijo k obravnavi in reševanju argumentiranih opozoril, so sporočili. 

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, podpirajo tudi zahteve stavkajočih za zaščito in ohranitev novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije ter s tem boljše razmere za delo in ustvarjanje, pa tudi zahteve po spoštovanju strokovnih, programskih in etičnih standardov, za dvig najnižjih plač na RTV ter vzpostavitev spoštljivega, enakovrednega socialnega dialoga.

"Stavka je legitimna, a obenem vedno skrajna odločitev zaposlenih, ko so bile izčrpane vse druge možnosti. Sviz zato poziva pristojne, naj prepoznajo resnost položaja ter odgovorno pristopijo k obravnavi in reševanju argumentiranih opozoril in zahtev novinarjev in drugih zaposlenih na RTV Slovenija," so navedli. A hkrati Sviz podpira njihovo napoved zaostritve stavke in sindikalnih aktivnosti, če v enem tednu ne bo prišlo do ustreznih dogovorov in sklenitve stavkovnega sporazuma.

Za Sviz so ob tem nesprejemljive grožnje s sankcijami, "ki so jih s strani vodstva ustanove deležni nekateri zaposleni zaradi svobodnega izražanja kritičnih mnenj o delovanju zavoda ali ko opozarjajo na kršitve zakonodaje, statuta in drugih internih predpisov RTV".

Sindikat policistov Slovenije: Za javno, neodvisno in profesionalno RTV Slovenija

"Demokracije brez svobodnih medijev si ni mogoče zamišljati in javna RTV Slovenija predstavlja steber neodvisnega novinarskega in ustvarjalnega dela, ki zagotavlja demokratičnost družbe," so v sporočilu zapisali na Sindikatu policistov Slovenije in dodali, da so ravnanja vodstva RTV, ki posegajo v novinarsko, uredniško in ustvarjalno avtonomijo, nedopustni. 

Sindikat policistov Slovenije Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV in vsem stavkajočim na RTV tako sporoča, da jih v prizadevanjih in stavki podpirajo ter da jim bodo nudili vso nadaljnjo podporo in pomoč. "Policisti najbolj razumemo vaš položaj, v katerem smo se znašli tudi sami! Novinarke in novinarji uživate široko podporo javnosti in sindikalnega gibanja, zato stopite pogumno na pot, ki ste si jo začrtali," so še zapisali.

Za ZNP stavka nepotrebna

Medtem pa Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) menijo, da je današnja stavka dela zaposlenih na RTV Slovenija nepotrebna. Prav tako so po njihovem mnenju neupravičene zahteve po odstopu vodstva, saj pravijo, da je bilo trenutno vodstvo izvoljeno v skladu z zakonom in vsemi predpisanimi zakonitimi postopki: "Prav tako dosedanje vodstvo ni naredilo ničesar takega, s čimer bi omejevalo novinarsko avtonomijo. Nekatere izpeljane spremembe so bile nujne za večjo pluralnost RTV in njeno profesionalnost," dodajajo.