'Novinarji smo zmotljivi in prav bi bilo, da bi si to večkrat priznali'

Društvo novinarjev Slovenije ob letošnjem 3. maju opozarja, da so razmere v novinarstvu vse zahtevnejše. Grožnje z odpovedmi, naraščajoči politični pritiski in finančno izčrpana uredništva postajajo stalnica. Kljub temu v društvu poudarjajo, da je vztrajanje nujno, saj brez profesionalnega in odgovornega novinarstva ni demokratičnega nadzora nad oblastjo.

Članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Anja Intihar je opozorila, da visoko zastavljene obljube o prenovi medijske zakonodaje niso prinesle izboljšanja vsakdanjih delovnih pogojev. Po njenem mnenju oblast prepogosto posega po finančnih pritiskih, revna uredništva pa so lažje vodljiva in bolj ranljiva. Bitk za novinarsko avtonomijo je vse več, iz njih pa novinarji vedno redkeje izidejo kot zmagovalci, še posebej ob političnih napovedih o ukinitvi RTV-prispevka in zmanjševanju javne podpore medijem.

Kljub temu Intiharjeva poudarja, da je odgovor na vprašanje, ali je vredno vztrajati, jasen: da. Zaupanje v medije je mogoče graditi z natančnim preverjanjem informacij, profesionalnimi standardi in etičnim poročanjem, tudi v času, ko kakovost pogosto izpodrivajo hitrost, lov na klike in uporaba umetne inteligence. "Novinarji smo zmotljivi in prav bi bilo, da bi si to večkrat priznali," je pozvala. Hkrati je izpostavila, da se nam ne piše dobro brez profesionalnih in kakovostnih novinark in novinarjev ter brez lokalnih medijev.

Slovenija je letos na lestvici svobode medijev mednarodne organizacije Novinarji brez meja zasedla 36. mesto. Čeprav je izgubila nekaj točk in tri mesta, so v organizaciji spomnili, da so pretekle zakonodajne spremembe, vključno s prenosom evropskega akta o svobodi medijev, ter dodatna sredstva za Radiotelevizijo Slovenija v prejšnjem letu prispevali k opaznemu izboljšanju. Po drugi strani pa zakon proti strateškim tožbam (SLAPP) v praksi še ne daje vidnih rezultatov.

Letošnji svetovni dan svobode medijev v Sloveniji poteka tudi v znamenju uveljavljanja novega zakona o medijih. Z majem so se začele uporabljati določbe o presoji koncentracij na medijskem trgu, ki prepovedujejo združevanja, ki bi bistveno omejevala pluralnost ali uredniško neodvisnost. Zakon predvideva tudi večjo preglednost lastništva in javnega financiranja medijev ter različne oblike državne pomoči, namenjene stabilizaciji novinarskega dela.

A prihodnost ostaja negotova. Del političnega prostora že napoveduje reze v podporo medijem in drugačno smer medijske politike po volitvah. To vzbuja skrb tako med novinarji kot med strokovnjaki, ki opozarjajo, da je slovensko novinarstvo že več let sistematično podhranjeno in vse bolj odvisno od javnih sredstev.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici opozorila na razkrajanje novinarskega poklica zaradi prekarizacije, nizkih plač in kapitalskih pritiskov ter poudarila, da novinarstvo ni zgolj tržna dejavnost, temveč temeljna demokratična infrastruktura. Opozorila je tudi na nevarnosti digitalnih platform in "digitalnega fevdalizma", ki novinarsko delo potiskajo v ozadje.

"Vsem novinarkam in novinarjem, urednikom in urednicam, ki v tem neizprosnem in pogosto sovražnem okolju ohranjate hrbtenico poklica – iskrena hvala in globok poklon ob vašem dnevu. Svoboda medijev, neodvisno novinarstvo in pravica do obveščenosti so temelji demokratične družbe. In zato ne smemo dopustiti, da se ti temelji zamajajo," je poudarila.

V poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev predsednica Nataša Pirc Musar opozarja, da je svoboda medijev neločljivo povezana s kakovostjo demokracije. Poudarja, da brez svobodnih, odgovornih in profesionalnih medijev ni mogoče zagotoviti obveščenih državljank in državljanov, učinkovitega nadzora oblasti ter zaupanja v institucije. Posebej kritična je do populističnih napovedi o ukinitvi RTV-prispevka, ob katerih se je po njenih besedah nujno vprašati, "kdo in kako bo zagotavljal neodvisno, kakovostno in vsem dostopno javno informiranje ter vsebine, ki jih na komercialnih medijih preprosto ni, ker se ne izplačajo".

Predsednica ob tem poudarja razliko med javnimi, državnimi in komercialnimi mediji ter opozarja, da stabilno financiranje javnega medija ni namenjeno oblasti, temveč zaščiti njegove uredniške in institucionalne neodvisnosti. Opozarja, da javni medij brez sistemske podpore ne postane bolj svoboden, temveč bolj ranljiv. Poslanico je sklenila z mislijo Alberta Camusa, da je "svoboden tisk lahko dober ali slab, a brez svobode ne more biti nič drugega kot slab," ter pozivom k odgovornemu dialogu o prihodnosti medijskega prostora kot temelju demokracije.

V Združenih narodih (ZN) medtem svarijo pred posledicami ogroženega novinarstva. Generalni sekretar ZN António Guterres je zapisal, da ljudje sicer pravijo, da je v vojni prva žrtev resnica. A preveč pogosto so prve žrtve novinarji, ki tvegajo svoje življenje za poročanje o tej resnici. To se po njegovem opozorilu ne dogaja le v vojni, ampak povsod, kjer se oblast boji preglednosti. Kjer je novinarstvo ogroženo, je krize veliko težje preprečiti ali odpraviti, je poudaril.

Ob svetovnem dnevu svobode medijev tako v ospredju ni slavje, temveč opozorilo: brez zaščite profesionalnega novinarstva, brez močnih lokalnih in nacionalnih medijev ter brez jasne politične zaveze svobodi medijev je ogrožena tudi demokracija sama.