Državi dokazali, da nima prav: po mariborski hitri cesti od danes brez vinjet

Vinjete za 7,2 kilometra dolg odsek od Teznega do pesniškega rondoja od današnjega dne niso več potrebne, še vedno pa bo treba cestnino plačevati za tovorna vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase. 

Pozitivne posledice: manj prometa v središču Maribora in čistejši zrak 

Mariborčani so odločitev, razumljivo, pozdravili. Nadejajo se, da bo v središču mesta zato manj prometa, zrak pa čistejši. "Središče mesta smo razbremenili prašnih delcev, onesnaženja, prometa," je povedal mariborski mestni svetnik in predsednik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič, ki je bil gonilna sila prizadevanja za ukinitev vinjet.

"To je velika pridobitev za Maribor, država pa pri tem popolnoma nič ne izgublja," je dodal in pojasnil, da je bilo zelo malo voznikov, ki so kupili vinjeto samo zaradi tega odseka, veliko pa takih, ki so se cesti izogibali in so obremenjevali mestno jedro. "Posledično bo zrak v mestu čistejši, prometnih zastojev bo manj, mesto bo bolj pretočno. Mariborčani so dejansko s 1. januarjem dobili nov most," je dodal. Omenjena cesta je namreč speljana čez dvoetažni most, ki povezuje mestni četrti Melje in Pobrežje. 

"Prišli smo do zelo dobre rešitve za mesto in meščane, saj to pomeni, da se bo več prometa selilo iz mestnega središča na visoko zmogljivostno cesto, ki je bila doslej glede osebnega prometa neizkoriščena," pa je odločitev komentiral mariborski podžupan Samo Peter Medved. "Po drugi strani se cestninjenje ohranja za tovorna vozila, ki si jih v mestu ne želimo," je dodal. In to je, se strinja Jurišič, dodaten plus. S tako odločitvijo so se po njegovih besedah izognili, da bi avtobusi in tovornjaki "bežali" z avtoceste, da bi se izognili plačilu vinjete. "To pomeni, da bo glavnina tovornega tranzitnega prometa potekala po avtocesti A1."

Država zahtevala vinjete, čeprav ni imela podlage za to 

Z gradnjo vzporedne avtoceste je omenjena cesta izgubila vlogo prevzemanja daljinskega prometa in ohranila le lokalni promet mesta Maribor z njegovim zaledjem. Vinjetno cestninjenje zato ni bilo upravičeno, so vsa leta dokazovali in nazadnje tudi uspešno dokazali Mariborčani. 

Kot nam je pojasnil Jurišič, mora cesta izpolnjevati najmanj tri od petih pogojev, da se jo lahko kategorizira kot hitro. 

1. Biti mora daljša od 100 kilometrov. Da bi dosegla ta kriterij, mariborski hitri cesti zmanjka skoraj 93 kilometrov. 

2. Povezovati mora dva pomembna kraja z najmanj 50 tisoč prebivalci. Omenjena cesta povezuje Hoče in Pesnico. Oba kraja sta središči občin, ki imata skupaj le 17 tisoč prebivalcev. Veliko premalo, torej. 

3. Cesta ne sme potekati skozi naselje. Tudi ta kategorija ni bila izpolnjena, mariborska hitra cesta (ki to ni več) namreč seka mesto. 

4. Navezovati bi se morala na mednarodno omrežje. To vlogo opravlja avtocesta A1.

5. Količina tranzitnega prometa.

"Prve tri točke 100-odstotno ne držijo, četrta 99 odstotkov ne, peta pa tudi najbrž ne, a je to težko dokazovati, zato se tega nismo lotili," je pojasnil Jurišič. So pa bili že ostali pogoji dovolj, da so državi dokazali, da krši lastne zakone. (Dopis je pripet.)

Ko se nenadoma znajdeš na hitri cesti ... 

Jurišč nas je opozoril na še en nesmisel. Vozniki, ki so se pripeljali po cesti z oznako 430, za katero ne potrebuješ vinjete, so se v Teznem kar naenkrat znašli na hitri cesti, s katere ni bilo odcepa. In če niso imeli vinjete, so bili v prekršku. 

Še težje razumljivo pa je, da so vse od uvedbe vinjet leta 2009 voznikom osebnih vozil uporabo omenjene ceste zaračunali, medtem ko je bila za voznike avtobusov in tovornjakov vožnja do uvedbe elektronskega cestninjenja brezplačna. 

*Na zgornji grafiki je cesta 430 označena z modro, nekdanja hitra cesta z rdečo, avtocesta pa z zeleno.