Novo najvišje izmerjeno drevo v Sloveniji imajo na Celjskem

Obeležujemo Dan Zemlje in prav je, da ta dan namenimo vsaj nekaj svojega časa skrbi za naš planet, ki nas razveseljuje s čudovito naravo. Samo poglejte okoli sebe. Če bi radi videli najvišje drevo v Sloveniji, pa se odpravite na Celjsko, od koder prihaja naslednja novica. Iz celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije namreč poročajo novem najvišjem izmerjenem drevesu v Sloveniji. To je Pečovniška duglazija, ki raste v Mestnem gozdu Celje.

Zadnja natančna meritev, pri kateri so sodelovali celjski gozdarji Robert Hostnik, Robert Hedl, Boštjan Hren in arborist plezalec Rado Nadvešnik je pokazala, da je najvišje izmerjeno drevo duglazije visoko kar 67,02 metra. To je za dobre štiri metre več od zadnje meritve Sgermove smreke na Koroškem, ki pa je seveda še vedno najvišje slovensko avtohtono drevo. 

Po dostopnih podatkih je Pečovniška duglazija šesto najvišje izmerjeno drevo v Evropi. Višja sta dva evkaliptusa iz Španije in Portugalske (72,90 in 68 m) ter za nekaj decimetrov tri duglazije iz Anglije in Nemčije (67,50 m, 67,20 m in 67,10 m).

Večletne raziskave dreves v Mestnem gozdu na južnem obrobju Celja so pokazale, da na tem območju rastejo gozdovi najvišjih dreves, ki dosegajo skoraj dvakratno povprečno višino dreves srednjeevropskih gozdov. Pečovniška duglazija je stara okoli 140 let in je v dobrem zdravstvenem stanju. 

Duglazija (Pseudotsuga menziesii) naravno raste v zahodnem delu Severne Amerike. V Evropo so jo prinesli leta 1827. Najprej so jo sadili kot okrasno drevo v parkih, po letu 1880 pa v obliki večjih nasadov tudi v gozdovih. V Mestnem gozdu v Pečovniku pri Celju so prve duglazije posadili leta 1883. Duglazija raste hitro, proizvaja odličen les in je dokaj odporna proti suši in škodljivcem. Pogosto jo z vidika soočanja s podnebnimi spremembami predstavljajo kot veliki up za evropske gozdove, vendar njen vpliv na naravne gozdne ekosisteme še ni v celoti raziskan in pojasnjen.

V zadnjih dveh desetletjih so celjski gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije načrtno spremljali rast duglazij v celjskem Mestnem gozdu v Pečovniku ter nadgrajevali prve raziskave iz sredine prejšnjega stoletja. Skupina gozdarskih strokovnjakov, ki jo vodi mag. Hostnik, je doslej evidentirala 210 velikih dreves duglazije. 

Od 101 drevesa, ki jim je bila izmerjena višina, jih 46 odstotkov presega višino 50 metrov, 10 odstotkov pa višino 55 metrov. V Srednji Evropi sicer odrasla gozdna drevesa zrastejo do višine od 30 do 35 metrov, 40 metrov pa presežejo le redko.

Terenske meritve duglazij se izvajajo s sodobnimi instrumenti in s pomočjo LIDAR laserskih posnetkov terena. Pri najvišjih drevesih pa se meritve dodatno preverjajo z najzanesljivejšo metodo merjenja z merskim trakom in plezanjem na drevo. Pri teh sodeluje izkušeni plezalec in arborist Nadvešnik.