Novo pismo vladi: 'Ukrajinski odpor je treba podpreti z vsemi sredstvi'

Prvi podpisnik je znani politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, sicer pa so med njimi tudi bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter nekdanji ministri Gregor Golobič, Roman Jakič, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič in Žiga Turk.

Med znanimi podpisniki te pobude sta tudi pravnika Matej Avbelj in Samo Bardutzky, pa tudi novinarji Branko Soban, Dejan Steinbuch in Bojan Brezigar. Podpisali so ga tudi zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant ter številni drugi.

Podpisniki so opomnili, da je vojna v Ukrajini že globoko v četrtem mesecu, prav zato se jim zdi samoumevno, da se vrstijo pozivi k razumnemu ravnanju vseh, ki bi lahko prispevali h koncu morije. V osmih točkah pismo izpostavlja, da se dogajanje v Ukrajini ne sme "izgubiti izpred oči". Čeprav v slovenski in evropski javnosti vlada široko soglasje o nesprejemljivosti ruskega napada na suvereno državo Ukrajino, pa se skupne želje po prekinitvi nasilja in miru ne sme uresničevati brez Ukrajincev, "ki jim je bil mir samovoljno in surovo odvzet".

Ukrajinski odpor je treba podpreti z vsemi sredstvi

"Če naj bo mir res trajen in trden, mora v sebi nositi vsaj osnovne poteze pravičnosti. V nasprotnem primeru se bo slej ko prej izkazalo, da gre le za premor pred novim napadom ali celo za mir, kakršen vlada na pokopališčih," so zapisali. "Če bi se Ukrajinci ob začetku ruskega napada sami odločili, da bodo svojo državo, njeno prihodnost ter človeške in naravne vire najbolje zaščitili tako, da se premočni sili ne upirajo in v zatišju počakajo na boljše čase, bi morali njihovo odločitev spoštovati brez omalovaževanja. Vendar so se odločili drugače," opozarja pismo.

"Menimo, da ni mogoče verodostojno obsojati ruske agresije na Ukrajino in hkrati vleči poteze, ki bi vodile k oslabitvi ukrajinskega odpora kot podlage za pravičen in trajen mir," izpostavljajo in dodajajo, da to pomeni, da je treba "ukrajinski odpor podpreti z vsemi sredstvi, ki so naši državi kot članici svetovne skupnosti držav na razpolago".

Priznavajo, da odnos Zahoda do Rusije po koncu hladne vojne "ni bil vselej ustrezen in spoštljiv do občutljivosti ruske javnosti in naroda". "Toda narobe bi bilo, če bi kot suho zlato posvojili razlage sedanjega ruskega vladajočega režima o občutku ogroženosti zaradi širitve evroatlantskih povezav proti vzhodu Evrope kot motorju njegovih neracionalnih odločitev," poudarjajo.

Pismo kot odziv na pismo vladi iz prejšnjega tedna, ko so pozvali k iskanju alternativnih pristopov

To pismo je očitno tudi odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 vidnih slovenskih intelektualcev in politikov, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Podpisniki so v pozivu zapisali, da sicer ni nikakršnega dvoma, da je ruski predsednik Vladimir Putin z ukazom o napadu na Ukrajino zagrešil "neizbrisljiv vojni zločin", a so dodali, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil samo podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja.

Pozvali so k iskanju alternativnih pristopov, ki bi rusko in ukrajinsko vodstvo pripravili k resnim mirovnim pogovorom, a po drugi strani so izrazili tudi razumevanje do ruskega stališča, da je treba ustaviti širjenje Nata na vzhod. "V Evropi je treba zgraditi novo varnostno arhitekturo, ki jo je širitev zveze Nato na vzhod celine vse bolj načela," so zapisali in povzročili kar precej razburjenja v javnosti.

"Gre za münchenski format pogajanj, kjer prizadeta država čaka na odločitev samooklicanih velesil"

Podpisniki tokratnega pisma tovrstno držo označujejo za "münchenski format pogajanj, kjer prizadeta država čaka na odločitev samooklicanih velesil". Pozivajo, da se Slovenija temu odločno zoperstavi. "Polom 'sporazumov' iz Minska nam dokazuje, da takšen format ne vodi ne v stabilnost ne v mir, temveč služi zgolj za upravičevanje kršitev mednarodnega prava in vodi k nadaljnji agresiji," poudarjajo.

Levica nasprotuje dodatnemu oboroževanju, Gibanje Svoboda: Vse napore je treba usmeriti v doseg premirja

V Gibanju Svoboda obsojajo surov napad Ruske federacije na Ukrajino, hkrati pa se zavzemajo, da je potrebno vse napore usmeriti v prizadevanja za dosego najprej premirja, nato pa dogovora o trajnem miru v regiji. "V zvezi s tem se mora Slovenija pridružiti državam jedrne Evrope, ki morajo skupaj pristopiti k obema stranema in začeti ustvarjati pogoje za dosego trajnega miru," so zapisali v odziv na novo pismo.

Kot so še sporočili, podpirajo tudi ustanovitev mirovne misije na ravni EU, ki bi najprej pripravila strani do pogajanj, nato pa tudi bdela nad uresničevanjem sporazuma. "Vsako mnenje o določeni problematiki je dobrodošlo, kljub temu pa se stališča države ne oblikujejo preko javnih pisem, temveč se zunanja politika Slovenije oblikuje v Državnem zboru, kjer se lahko soočijo različna mnenja," so še dodali.

Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je v imenu največje parlamentarne stranke dejal, da z nobenim pismom ne soglašajo v celoti. Na vprašanje, kakšno stališče bo vlada zavzela do dodatnega oboroževanja Ukrajine, pa je dejal, da tovrstne dobave še iz časa preteklega mandata potekajo normalno, pri čemer je dodal, da verjame, da si kaj več od tega Slovenija ne more privoščiti, saj da ne razpolaga z zadostnimi količinami opreme.

Žavbi je poudaril, da se mu zdi pomembno, da Slovenija pomaga Ukrajini predvsem z razvojnimi, humanitarnimi in postkonfliktnimi metodami oz. sredstvi, glede odnosa do Rusije pa je dejal, da je treba težiti k temu, da se sprti strani usedeta za mizo in se začneta pogovarjati.

Prva reakcija zunanje ministrice Tanje Fajon pa bo postavitev posebnega strateškega sveta za ukrajinsko krizo. "Kjer bomo pogovor namenili prav vsebini obeh pisem. Da bomo soočili različna mnenja. V razpravo želim povabiti tudi avtorje, pisce tega pisma," je dejala.

Pri tem je še dodala, da je Slovenija v času prejšnje vlade pošiljala vojaško pomoč Ukrajini, medtem ko bodo njena prizadevanja šla predvsem v smer zagotavljanja razvojno-humanitarne pomoči.

Golobovo napoved, da odločitev ne bo sprejemal sam, temveč da jih bodo sprejemali v parlamentu, je z odobravanjem pospremil tudi poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, ki je ponovil, da stranka nasprotuje dodatnemu oboroževanju, ki po njegovem prepričanju gre na roko predvsem vojaški industriji. Poudaril je, da je treba v Ukrajini čim prej najti pot do premirja, kar pa bo po njegovih besedah zahtevalo, da tako Rusija kot Ukrajina in Nato popustijo v delu svojih zahtev.

Pri tem je Vatovec opozoril na trpljenje, ne samo tistih, ki so ujeti v vojni, pač pa tudi vseh Evropejcev in prebivalcev drugod po svetu, ki zaradi vojne v Ukrajini čutijo posledice inflacije. Glede odprtih pisem pa je dejal, da sta obe pomanjkljivi.

"V NSi pozdravljamo podporo napadeni Ukrajini z vsemi sredstvi"

Med drugim se je na novo pismo že odzval Matej Tonin, predsednik NSi, ki je na Twitter zapisal: "Podpišem!". Izjavo za javnost je v imenu NSi podal tudi Janez Žakelj, ki je povedal, da so veseli pisma, ki da "ima široko podporo palete ljudi z različnimi nazorskimi prepričanji". To, da se spreminja meje s silo, je za 21. stoletje absolutne nesprejemljivo je poudaril. 

"Samo pogovori so žal premalo," je pripomnil, a dodal, da se z balansiranjem moči lahko zagotovi, da bosta obe strani prišli k pogovorom. "Vse poteze Rusije v zadnjih letih kažejo na to, da nima namena poslušati za mizo, ampak da je potrebno jasno povedati, da je Evropa enotna in da je proti agresiji," je dejal Žakelj ter dodal, da mora EU pokazati enotnost pri podpori Ukrajini.

Branko Grims iz vrst SDS je medtem nedvoumno podprl drugo na vlado naslovljeno pismo, rekoč: "Realna pot je žal samo ena in to zagotovo ni tista, ki je v prvem pismu." Po njegovem prepričanju je treba doseči premirje, a do tega lahko pride samo, če se predhodno vzpostavi ravnovesje sil na bojišču.

Prošnjo za odziv smo sicer poslali tudi ostalim strankam, vendar na njihove odgovore še čakamo.

Podpisnikom prvega javnega poziva je premier Robert Golob v ponedeljek odgovoril, da odločitev glede tega ne bo sprejemal sam. "Dejstvo je, da ima Slovenija marsikaj za premisliti na področju svoje zunanje politike. Ne jemljem si pravice niti je nikomur ne dajem, da bi osebno določil zunanjo politiko," je dejal.   

Dodal je še, da je to prepomembno vprašanje, da bi ga tako lahkotno obravnavali. Kot odziv na pismo so sicer že podali zahtevo, da se skliče zunanjepolitični odbor državnega zbora. Da je parlament tudi edino mesto, kjer imajo politiki pravico o tem razpravljati, ne pa mediji, je še dejal: "Parlament je tista inštitucija, ki jo je prejšnja vlada na tem področju v celoti ignorirala. Sam je ne nameravam."  Želi si, da bi se stališče oblikovalo do vrha EU, ki bo v Bruslju 23. in 24. junija.

Zunanja ministrica Fajon pa je v izjavi za RTV Slovenija ponovila, da skupni cilj še vedno ostaja iskanje možnosti, da bi Rusijo spravili nazaj za pogajalsko mizo. "Zunanja politika Slovenije bi morala biti osredotočena na humanitarno in razvojno pomoč," je dejala.