'Slovenske cementarne imajo pri nevarnem živem srebru kar nekaj odpustkov'

Kar se dogaja v Anhovem, je milo rečeno grozljivka. Prebivalci občine Kanal ob Soči ne vidijo konca težavam, ki jih njihovemu kraju povzroča cementarna Salonit Anhovo. Na njihova opozorila se vlada praktično ne odziva, lokalni oblasti ne zaupajo več.

Na pomoč so tamkajšnjim ekologom priskočili v društvu Eko krog in že pred časom opozorili na sporne prakse cementarne in sežigalnice. Objavili so poročilo s podatki o onesnaženosti zraka in tal v tem delu Soške doline, s čimer so si seveda nakopali pritiske Salonita Anhovo. 

A jih to ni in ne bo ustavilo. Tokrat so v Eko krogu objavili nove izsledke meritev. Kot navajajo v sporočilu za javnost, Salonit Anhovo kakovost zraka v Kanalu ob Soči primerja z zrakom v Bovcu ali Bohinju. Prav tako v cementarni trdijo, da so zakonsko predpisane mejne vrednosti za vse cementarne v EU enake. 

V Eko krogu so se zato odločili, da preverijo ti dve trditvi in ju objavijo v poročilu. Pod drobnogled so vzeli emisije živega srebra iz podjetja in primerjali slovensko ter nemško zakonodajo glede emisij v zrak iz cementarn, ki sosežigajo odpadke.

Zakaj živo srebro? 

"Na globalni ravni so cementarne odgovorne kar za 11 odstotkov emisij živega srebra iz antropogenih virov. Po podatkih ARSO za leto 2018 ga je Salonit v zrak izpustil 59,95 kg. Prvenstvene tarče živega srebra so živčni sistem in ledvice. Predvsem otrokom se lahko obremenjenost z živim srebrom trajno odtisne, žal niti placenta pred živim srebrom ne more zavarovati plodu," opozarjajo v Eko krogu, kjer dodajajo, da živo srebro iz emisij posredno ali neposredno vstopi tudi v prehranjevalno verigo in da tako ljudje niso obremenjeni samo z vdihanim živim srebrom, ampak lahko ta v organizem vstopi tudi s hrano. 

Med primerjavo slovenske zakonodaje z nemško so ugotovili "precejšnjo kreativnost naših zakonodajalcev". "Slovenske cementarne imajo pri živem srebru kar nekaj odpustkov. Tako jim ga ni treba meriti trajno, kot to napravam sicer predpisuje Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pač pa zadostujejo občasne meritve na primer dvakrat letno, trikrat po 30 minut. Povprečna vrednost tako izvedenih meritev emisij živega srebra ne sme preseči 0,05 mg/m3. Dnevne ali letne povprečne mejne vrednosti emisij niso predpisane," navajajo med ugotovitvami in dodajajo, da so občasne meritve vnaprej napovedane in podjetju dajejo dovolj časa, da se nanje pripravi z ustrezno mešanico surovin, goriva in volumskim pretokom dimnih plinov. "Glede na podatke ARSO, poročane letne emisije živega srebra iz Salonita Anhovo od leta 2005 naraščajo. Večje emisije iz cementarne pomenijo tudi večje koncentracije živega srebra v okolici."

Nemčija in Avstrija: trajno merjenje emisij živega srebra, dodatne mejne vrednosti

Kot pojasnjujejo v Eko krogu, se v Avstriji emisije živega srebra iz cementarn s sosežigom merijo trajno. "Nemška zakonodaja od cementarn, ki sosežigajo odpadke, trajni monitoring zahteva že od leta 2000. Polurna mejna vrednost je enaka kot v Sloveniji. Dodatno pa je postavljena dnevna mejna vrednost 0,03 mg/m3. Kadar v cementarni več kot 40 odstotkov toplotne moči nastane iz nevarnih odpadkov (ob upoštevanju določenih omejitev), je v Nemčiji predpisana še mejna letna vrednost 0,01 mg/m3."

V poročilu opozarjajo, da so pri nas emisije velikih onesnaževalcev v njihovih okoljevarstvenih dovoljenjih omejene na način, kot ga določa zakonodaja. Meritve emisij nekaterih snovi so lahko predpisane kot trajne meritve (izpusti v zrak se merijo ves čas obratovanja naprave) ali pa kot občasne. Prav slednji, tako imenovani občasni monitoring, se lahko izvaja nekaj dni letno ali celo še manj pogosto. 

Onesnaževalci pa se lahko na te občasne meritve seveda ustrezno pripravijo.

Meritve ob znatno manjših pretokih

V poročilu navajajo še podatke obeh občasnih meritev, ki so bile opravljene v letu 2019. In sicer so bile opravljene v juniju in v decembru, opravil pa jih je NLZOH Maribor. 12.6.2019 (prve občasne; 3 x po pol ure), povprečni pretok odpadnih dimnih plinov je znašal 302.650 m3 /h, povprečna izmerjena koncentracija živega srebra je znašala 0,0004 mg/m3n. Merilno območje uporabljene metode je 0,001– 0,5 mg/m3 . Zapisana spodnja meja vrednotenja (LOQ) je torej 0,001 mg/m3n, opozarjajo v Eko krogu. 17.12.2019 (druge občasne; 3 x po pol ure), povprečni pretok odpadnih dimnih plinov je znašal 263.650 m3 /h, povprečna izmerjena koncentracija živega srebra je znašala 0,019 mg/m3n.

Pomisleki, ki jih ob teh meritvah ima Eko krog, so predvsem glede verodostojnosti preračunov emisij na letno raven. Kot navajajo, je največji pretok plinov v okoljskem dovoljenju za Salonit Anhovo 620.000 m3 /h, v času meritev pa sta bila povprečna pretoka plinov 302.650 m3 /h in 263.650 m3 /h. "Občasne meritve se torej opravljajo ob znatno manjših pretokih in poraja se vprašanje, ali kasneje preračunani rezultati ustrezajo dejanskemu stanju emisij živega srebra na letni ravni," se sprašujejo naravovarstveniki. Sicer v NLZOH, kjer opravljajo občasne meritve, zatrjujejo, da so bile meritve opravljene pri stanju vira v času prvih meritev pri maksimalni obremenitvi.

"Kaj je bilo v danem primeru mišljeno kot maksimalna obremenitev (pretok, doziranje surovine, goriva, odpadkov)? Ali je ob pretoku plinov skoraj polovico manjšem od največjega pretoka plinov, kot je ta zapisan v OVD, sploh lahko zagotovljeno pogojem največje obremenitve? Ali obratovalno stanje, kot je opisano v omenjenem poročilu, omogoča oceno rezultatov pri pogojih največje obremenitve," se sprašujejo v Eko krogu.

Izenačenje mejnih vrednosti za cementarne in sežigalnice

V začetku septembra je bila na zahtevo dveh parlamentarnih odborov, ki sta se sestala pomladi letos, vendarle ustanovljena posebna medresorska delovna skupina, ki bo ugotavljala, ali bi lahko izenačili mejne vrednosti emisij iz cementarn z emisijami za specializirane sežigalnice odpadkov. “Primerjava predpisanih mejnih vrednosti cementarn v Sloveniji in Nemčiji za prah in dušikove okside kaže, da imajo v Nemčiji te koncentracije že zdaj postavljene na enakih mejnih vrednostih, kot pri nas veljajo za sežigalnice. Poleg tega imajo za prah predpisane tudi polurne mejne vrednosti in za emisije dušikovih oksidov omejeno še letno povprečje,” navajajo v Eko krogu.

Še več podrobnosti pa v pripetem poročilu.