Tako je na današnji seji sklenila vlada in ob tem pojasnila, da gre za uskladitev opravljanja telekomunikacijskih storitev elektrogospodarskih podjetij z določbami zakona o telekomunikacijah in s sklepom vlade iz junija lani.
"Na ta način bomo v Sloveniji dobili vzporedno telekomunikacijsko podjetje, ki bo zagotovilo rezervo siceršnjemu glavnemu izvajalcu govorne in mobilne telefonije, torej Telekomu Slovenije. S tem se bo omogočila liberalizacija trga telekomunikacijskih storitev ter navsezadnje pocenila tudi cela vrsta teh storitev, od dostopa do interneta dalje," je dejal minister za okolje, prostor in energijo Kopač. Priznal je, da je predlog vlade o ustanovitvi nove pravne osebe za izvajanje telekomunikacijske dejavnosti v preteklih mesecih naletel tako na odobravanje kakor tudi na nasprotovanje.
"Nekaj nasprotovanj je bilo zaznati v Telekomu, ki je začutil nevarnost konkurence, pri čemer pa je treba posebej poudariti, da je ta hip trg telekomunikacijskih storitev v skladu z zakonom o telekomunikacijah že odprt," je dodal. Avstrijski telekom že ustanavlja svoje podjetje v Sloveniji: "Konkurence ni moč preprečiti, zato je bolje, da prihaja s strani domačih ponudnikov," je bil prepričan okoljski minister in pristavil, da so sklepu nasprotovali tudi v elektroenergetskih podjetjih, kjer so izrazili željo, da bi svoje telekomunikacijske storitve tržili samostojno. Vendar je po Kopačevem pojasnilu osrednja kakovost vladne odločitve prav v tem, da mora biti novo telekomunikacijsko podjetje v skupni lasti omenjenih družb.
Državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo Bojan Boštjančič pa je menil, da elektropodjetja v tem trenutku nimajo dostopa do rezidentov, do vsakega doma. "Na tem področju se pričakuje tudi neko sodelovanje in posledično tudi omogočanje višjega prihodka Telekomu," je dodal. O tržnem deležu novega podjetja je po njegovem prepričanju v tem trenutku težko govoriti, dejstvo pa je, da si ga bodo morala podjetja izbojevati sama.
Vlada je kot večinska lastnica junija lani naložila podjetjem elektrogospodarstva, da ugotovijo upravičenost stroškov poslovanja ter zagotovijo največjo možno učinkovitost svoje dejavnosti. V ta namen so bila omenjena podjetja dolžna ločiti poslovno nepotrebna sredstva, pa tudi izločiti tiste dejavnosti, ki ne predstavljajo njihove osnovne dejavnosti. Poleg tega sprejeti zakon o telekomunikacijah v 77. členu določa, da morajo tista podjetja, ki ne opravljajo prvenstveno telekomunikacijske dejavnosti, ampak neko drugo dejavnost, prvo izločiti v samostojno pravno osebo.
Ker omenjeni člen velja za vse družbe, bodo morali izdvojiti dejavnost trženja telekomunikacij v samostojno pravno osebo tudi v Darsu in Slovenskih železnicah, je zatrdil Boštjančič. "Pri Pošti Slovenije je položaj nekoliko drugačen, saj ta hip ne trži telekomunikacijskih dejavnosti, železnice in Elektro-Slovenija (Eles) pa imajo že dve leti dovoljenje za to trženje in so v skladu z zakonom o telekomunikacijah zato že eno leto v prekršku," je opozoril. Kot je dodal, se je v zadnjem obdobju največ dogajalo na področju energetike, "v naslednjih korakih pa bomo to naredili tudi na ministrstvu za promet, ki bo moralo podobno organizacijo speljati tudi za železnice in Dars".
Oblikovanju nove družbe, v kateri bo združena telekomunikacijska dejavnost elektropodjetij, pa nasprotujejo sindikati v Telekomu Slovenije. Kot so zapisali, je nesmisel brez primere v svetovnem merilu, da vlada kot večinski lastnik Elesa in Telekoma Slovenije podpre ustanovitev vzporednega Telekoma. S tem vlada po mnenju sindikatov podpira nadaljnjo krepitev nelojalne konkurence državnih podjetij, kamor poleg Elesa uvrščajo še Slovenske železnice in Dars, ki iz osnovne dejavnost ustvarjajo izgubo, vlada pa jo pokriva iz proračuna v obliki subvencij in dokapitalizacij. V tem primeru so vsa prizadevanja zaposlenih v Telekomu za racionalizacijo in zniževanje stroškov s ciljem samostojnega poslovanja v konkurenčnem okolju, obsojeni na neuspeh.
