V Sudanu so si na primer nekoč za novo leto podarili zelen oreh, ki je simbol sreče in obilja. Stari Rimljani so prvi dan novega leta svojim bližnjim podarili sadje in med. Japonci si med novoletnimi prazniki podarijo tradicionalni novoletni komplet različnih predmetov, v katerem so konzervirano sadje in ribe ter toaletno milo in nekateri drugi izdelki za vsakdanjo rabo. Madžari drug drugemu radi poklanjajo knjige, tople nogavice in sani. Na Finskem se je treba za novoletno darilo tudi malo potruditi - zapeti kakšno pesem ali zaplesati. Grki si poklonijo kamenje, pri čemer si zaželijo, da bi bil mošnjiček tako težak kot kamenje. Škoti svoje goste povabijo pred kamin in jim zaželijo, da bi jim bilo v novem letu toplo in udobno. V Veliki Britaniji so elektronske igračke zadnja leta zamenjale lutke in domače živali. Francozi običajno novo leto pričakajo v večji družbi, božič pa v družinskem krogu, ko si tudi izmenjajo darila. Otroci jih navadno najdejo pod novoletno jelko. V Rusiji otrokom priredijo predstave pravljic, Dedek Mraz pa jim izroči darila.
Po ugotovitvah zgodovinarjev pojav obdarovanja ob novem letu izvira iz srednjega veka, ko so si samuraji ob koncu decembra izmenjali darila po strogo določenem položaju v fevdalni hierarhiji.