Prvič so slovenski znanstveniki onesnaženje ob ognjemetu merili junija 2011, ko je Slovenija praznovala 20 let samostojnosti. Prvo povečanje koncentracije nanodelcev so ugotovili 17 minut po ognjemetu, eno uro po ognjemetu pa je sledil drugi val. Koncentracija nanodelcev je dosegla 24 tisoč delcev v kubičnem centimetru zraka, kar je nekajkrat nad naravnim ozadjem.
Kemijska analiza je jasno pokazala, da delci izvirajo iz ognjemeta, saj so zaznali vse snovi, ki jih raketam dodajajo za barvne učinke, kot so magnezij, železo, baker, aluminij in molibden. Pred tem, ko še niso imeli posebne naprave za merjenje, so lahko to samo opisovali, dokazati pa niso mogli ničesar. "To količino aluminija v zraku lahko primerjamo s situacijo v Riu de Janeiru, ki je eno najbolj onesnaženih mest na svetu," pojasnjuje Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan.
Seveda tudi drugi onesnaževalci, denimo promet ali kurišča, onesnažujejo zrak. Koncentracije ob najprometnejših cestah so še višje, celo od 40 do 60 tisoč delcev. A je sestava nanodelcev pri ognjemetih precej spornejša. Dejstvo je, da z ognjemeti onesnažujemo ozračje s težkimi kovinami in kovinskimi oksidi, ki se lahko v telesu kopičijo, pravi Remškarjeva.
Izmerili pa so tudi nanodelce v zraku v zaprtem prostoru, po tem ko je v njem gorela zgolj običajna novoletna kresnička. Običajna vrednost nanodelcev je bila zaradi gorenja kresničke presežena celo za 70-krat; v kubičnem centimetru zraka je bilo kar 350 tisoč nanodelcev.
Zaradi vsega tega znanstveniki na Institutu Jožef Stefan apelirajo: "Razmisliti bi morali o omejeni uporabi takšnih zabavnih efektov." Nekatera mesta in občine se ognjemetom že odpovedujejo, nekatera se postopno odločajo za okolju bolj prijazne načine proslavljanja vstopa v novo leto.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.