Ortoped, ki je umetno daljšal čakalne vrste, zavrača očitke vodstva bolnišnice

Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan, jih je na sporno prakso opozorila ena od pacientk, ki jih je ogorčena poklicala in povedala, da jo kličejo zaposleni iz bolnišnice in ji ponujajo možnost hitrejše operacije kolka v zasebni ordinaciji s koncesijo na Otočcu. Ponudbo je zavrnila, o njej pa obvestila vodstvo.

Slednje se je takoj odločilo za izredni strokovni nadzor na oddelku, ki je "sprevrženo prakso" potrdil. Po besedah Kramar Zupanove je pokazal, da je Gregor Kavčič v zadnjih štirih mesecih, intenzivneje pa v zadnjih dveh, iz čakalne vrste v zasebno ordinacijo, kjer je operiral, preusmeril več kot 150 pacientov. Šlo je predvsem za lažje paciente, kjer se ne pričakuje večjih zapletov, je povedala. Za poseg ni bilo treba plačati, saj ima ordinacija koncesijo, zanj pa je izdal tudi napotnico. Gre sicer za ordinacijo Arbor Mea iz Ljubljane, ki ima najete prostore v kirurškem centru Avelana na Otočcu, je povedala.

Vodstvo bolnišnice sumi, da je Kavčič čakalni seznam na posege v bolnišnici namerno daljšal, da je paciente lažje preusmerjal v zasebno ambulanto. Paciente, ki jih je preusmerjal, je namreč na čakalnem seznamu puščal, vse dokler se niso znova vrnili po storitev (denimo slikanje) v bolnišnico. Takrat je napisal, da so se odločili za poseg v drugi ustanovi. Tako so bili nekaj časa na dvojnem seznamu. Poleg tega je imel na čakalnem seznamu tudi paciente, ki posega sploh še niso potrebovali. Čakalni seznam zdaj v bolnišnici prečiščujejo in že zdaj se je skrčil s 1200 na 800 čakajočih, je povedala.

Z omenjeno nedovoljeno prakso so bili po besedah direktorice oškodovani predvsem težji pacienti, ki niso imeli možnosti preskakovanja čakalne vrste. "Velika škoda je bila povzročena tudi zaposlenim v bolnišnici, ugledu bolnišnice in zdravstvu kot celoti," je povedala Kramar Zupanova, ki takšna sprevržena dejanja odločno obsoja.

Kavčiča so že prijavili vsem pristojnim organom, tudi Policiji, ga razrešili z mesta vodje oddelka za ortopedsko kirurgijo v bolnišnici in mu izročili izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Poleg njega je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi še glavna sestra na ortopediji, ki jo sumijo, da je sodelovala v omenjeni nedovoljeni praksi, je povedala.

Kavčič se je po njenih besedah glede očitkov že imel možnost izjasniti. "Med drugim je povedal, da gre za njegovo čakalno vrsto in paciente in da on odloča, kaj bo z njimi. Slednje kaže, da si je čakalno vrsto na nek način lastil ter z njo tudi sam upravljal in manipuliral," je dejala.

Paciente, ki čakajo na operacijo pri Kavčiču v bolnišnici, po besedah Kramar Zupanove zdaj obveščajo, da zdravnik ne dela več pri njih in da so na voljo drugi zdravniki.

Kavčič očitke vodstva, da je paciente neupravičeno preusmerjal v zasebni zavod, kjer jih je operiral, zavrača kot neresnične, nedostojne in žaljive ne zgolj do njega osebno, pač pa tudi vseh, ki jim že nekaj desetletij pomaga in z uspešnimi operacijami omogoča ponovno akivno življenje. Prek svojega odvetnika Boštjana Penka je zatrdil, da je za delo v zasebni ambulanti imel dovoljenje, na ta način pa da je veliko pacientov operacijo dobilo prej.

Kot navaja Penko, je Kavčič s svojo ekipo v novomeški bolnišnici v letošnjem letu opravil več operacij kolka in kolena kot kateri koli drugi operater v državi, posledično je bilo v bolnišnici izvedenih več tovrstnih operacij kot na primer v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana ali Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.

Priznava, da je ob polno zasedenih kapacitetah bolnišnice, ko so operacije izvajali tudi v dodatnem programu in izven delovnega časa, operiral tudi v zasebni ordinaciji s koncesijo, za kar pa je imel dovoljenje oz. soglasje delodajalca. "Šlo je za izvajanje operacij v okviru javnega zdravstva (koncesionarja), zaradi katerih je mnogo pacientov prišlo do operacije prej, kot če bi čakali na razpoložljive termine v bolnišnici, ne da bi bili pri tem kakor koli prikrajšani ali oškodovani drugi pacienti, ki se za to možnost niso odločili," je zagotovil.

Prepričan je, da želi vodstvo bolnišnice obračunati z njim zato, ker je podprl zahteve medicinskih sester s svojega oddelka za dostojno plačilo dodatnega dela, ki so ga opravljali. S tako brezglavim in docela neutemeljenim ukrepanjem vodstva bolnišnice se razpad našega javnega zdravstvenega sistema nezadržno nadaljuje, je v Kavčičevem imenu sporočil njegov odvetnik.

Odzivu je Kavčič priložil tudi izjavo podpore desetih zdravnikov oddelka za ortopedsko kirurgijo v novomeški bolnišnici. V njej zdravniki opozarjajo, da je Kavčič pomembno vplival na strokovni razvoj ortopedov ter ključno prispeval k temu, da je ortopedija v novomeški bolnišnici postala sinonim za vrhunsko obravnavo bolnikov pri vstavitvah kolčnih in kolenskih endoprotez v Sloveniji.

Zdravniki ocenjujejo, da vodstvo svoje poteze očitno ni celovito premislilo, da je bila odločitev sprejeta impulzivno in brez dialoga z osebjem. Ob tem opozarjajo, da ortopedija v novomeški bolnišnici v dosedanjem obsegu ne more nadaljevati svojega dela v primeru popolne prekinitve sodelovanja s Kavčičem, ker da je ekipa trenutno sestavljena zgolj iz enega starejšega specialista ter štirih mladih z manj kot petletnimi izkušnjami po specialističnem izpitu.

"Vse navedeno daje slutiti, da bi lahko trenutne odločitve vodstva vodile v razpad oddelka, ki je bil v preteklosti sinonim za optimalno obravnavo bolnikov pri artroplastiki kolka in kolena ter je novomeško bolnišnico postavil na zemljevid, tudi izven meja Slovenije," so zapisali.

Oglasila se je tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki izvajalce zdravstvene dejavnosti poziva, naj pregledajo čakalne sezname. "Če se čakajoči na seznamih podvajajo, to pomeni, da pacienti, ki potrebujejo storitev, do nje ne pridejo," je opozorila.

Ob obisku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je dejala, da so že podali več prijav, tako naznanitev kaznivega dejanja kot prijavo kršitve so podali ustreznim organom. "Videli bomo, kako bodo vsi organi v zadevi odločili, na to pač moramo počakati," je dejala.

Kršitve čakalnih seznamov je medtem ministrstvo v reševanje odstopilo Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije ter Zdravniški zbornici Slovenije. Zbornici bosta po njenih besedah pregledali, ali so na seznam res uvrščeni nekateri, ki na operacijo sploh še ne čakajo, in ali se napotnice pri posameznih izvajalcih podvajajo.

V Zdravniški zbornici Slovenije so zapisali, da je glede na navedbe poročila o nadzoru mogoče sklepati, da je v novomeški bolnišnici prišlo do nepravilnosti. "Ob tem je pomembno poudariti, da je izvedeni nadzor pokazal, da obstoječi sistem nadzora deluje, kadar se dosledno uporabi," so zapisali v sporočilu.

Kot poudarjajo, so bile nepravilnosti prepoznane, ustrezno obravnavane in sankcionirane. Takšni izolirani primeri zato po mnenju zbornice ne morejo in ne smejo biti razlog za uvajanje sistemskih prepovedi ali omejevanja dela vseh zdravnikov in s tem zmanjševanja dostopnosti za bolnike, saj nadzorni mehanizmi že obstajajo.

Ravno obravnavani nadzor namreč potrjuje, da trenutna ureditev omogoča učinkovit nadzor in nudi vse potrebne mehanizme za pravočasno prepoznavanje in odpravo odklonov, so izpostavili. "Ključno pa je, da pristojne osebe v okviru izvajalcev dosledno izvajajo nadzorne naloge, saj je le tako mogoče zagotoviti strokovno, varno in transparentno izvajanje zdravstvenih storitev," so dodali.

Na podlagi teh ugotovitev bo tudi zbornica sprožila ustrezne postopke v okviru svojih pristojnosti, so napovedali. Med postopki, ki jih lahko sproži zbornica v okviru svojih pristojnosti, so izpostavili obravnavo pred organi zbornice, kot so odbor za pravno-etična vprašanja, tožilec zbornice oz. razsodišče.

Ministrica je pojasnila še, da čakalne dobe oziroma število čakajočih trenutno vodijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), izvajalci pa naj svoje podatke pregledajo, preden jih pošljejo na NIJZ. Razmislili bodo tudi o drugih ukrepih, je napovedala. "NIJZ je res zaenkrat podatke bolj zbiral, ni pa toliko delal na analizah, zato tudi čakalne dobe, kot sem že večkrat povedala, niso bile realne, niti niso bili podatki pravilno vneseni," je poudarila.

Spomnila je tudi, da so na ministrstvu objavili javni razpis za centralno vodenje čakalnih seznamov, kjer bodo imeli pacienti tudi vpogled v termine. "Do takrat pa je za razmisliti, kaj lahko še naredimo," je dejala Prevolnik Rupel.

Po mnenju predsednika vlade Roberta Goloba ugotovitve izrednega strokovnega nadzora v Novem mestu razkrivajo "organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema na način, ki ni le finančno škodljiv, temveč grobo izkorišča ranljivost in zaupanje bolnikov v javni zdravstveni sistem". 

"Ostro obsojam moralno zavržne prakse posameznikov, ki mečejo slabo luč na zdravnice, zdravnike in zdravstveno osebje, ki svoje delo opravljajo predano in z visoko mero integritete," so besede premierja povzeli v njegovem kabinetu. 

Golob je prepričan, da se bodo tovrstne prakse po sprejemu novele zakona o zdravstveni dejavnosti končale, saj da zakon jasno razmejuje javno od zasebnega zdravstva in omogoča boljšo preglednost nad tem, kje zdravniki opravljajo svoje delo. 

"Javni zdravstveni sistem mora služiti skupnemu dobremu in ne pohlepu nekaterih posameznikov, ki na račun ranljivosti bolnikov kujejo svoj dobiček," so še zapisali.

Ob obisku Doma starejših občanov Šiška pa je Golob povedal, da je zgrožen nad obsegom delovanja, saj gre za več kot 100 pacientov v dveh mesecih. "Se pravi, ne gre za en posamičen primer, ampak zelo dobro organizirano delovanje nekaterih zaposlenih v bolnišnici Novo mesto," je dejal. Ob tem je čestital vodstvu novomeške bolnišnice za pogum in odločnost, da so razkrinkali primer in uvedli nadzor.

Dodal je, da je razmejitev med zasebnim in javnim glavna točka zdravstvene reforme. "Šele ko se je razmejitev z novim zakonom letos spomladi vpeljala, so se taki primeri lahko začeli odmotavati in jaz sem ponosen, da smo tudi zaradi zdravstvene reforme končno lahko v situaciji, ko takim sprevrženim dejanjem rečemo dovolj je," je povedal Golob.