Če bo slovenski državljan storil kaznivo dejanje na primer v Franciji, bo le-ta lahko zahtevala njegovo izročitev in Slovenija ga bo lahko izročila. Vendar izročanje še zdaleč ne bo množično. "Načeloma mi Slovencev še vedno ne bomo izročali, ker jih bomo prvenstveno obravnavali po nacionalnem pravu," pravi generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Torej jim bomo tudi za kazniva dejanja, storjena v državah Evropske unije, prvenstveno sodili doma. Razen če ne bo šlo za res huda kazniva dejanja, kot je denimo ugrabitev letala. Ali če ne bo Slovenec storil več kaznivih dejanj v tujini - tedaj mu je smotrno soditi v državi, kjer je to storil. Cerarjeva pravi, da imajo že konkretne primere, kjer bo treba o tem odločat, vendar pa o imenih ni hotela govoriti. Lahko pa domnevamo, da bo prvi nalog za prijetje prišel iz Italije, za domnevnega tihotapca ljudi Josipa Lončariča, saj ima v Italiji že pravnomočno zaporno kazen, ki jo je treba izvršiti.
Na civilnem področju, govorimo večinoma o zasebnih, odškodninskih tožbah, pa bo največja novost neposredna uporaba evropskega prava. Ko se bo izkazalo, da je evropsko pravo za stranko ugodnejše od domačega, bo sodišče o tem sprožilo predhodni postopek, "kjer bo poizvedelo pri sodišču v Luksemburgu, kakšna je uporaba evropskega prava oziroma kakšne so te direktive in te je dolžno upoštevati tudi pri odločanju v Sloveniji," je dejal Miha Kozinc, predsednik Odvetniške zbornice.
V drugih evropskih državah se Slovenci, po mnenju Kozinca, ne bomo veliko tožili, saj so stroški postopkov veliko dražji kot pri nas. Bomo pa od 1. maja lahko najemali odvetnike iz Evrope, ki bodo v Sloveniji imeli možnost odpirati odvetniške pisarne, slovenski pa v drugih državah Evrope. "Je pa seveda za pričakovati, da bodo pisarne, ki že zdaj delujejo v bližini ali že zdaj zaposlujejo slovenske odvetnike, odprle podružnice v Sloveniji," je še dejal Kozinc.
Ali bomo z novostmi prispevali k skrajšanju čakalnih dob na sodiščih, pa lahko le ugibamo.
