Pri navajanju novosti velja posebej izpostaviti odpravo različnega načina evidentiranja volilne pravice slovenskih državljanov s stalnim prebivališčem v Sloveniji in tistimi s stalnim prebivališčem v tujini ter vzpostavitev posebnih evidenc volilne pravice za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti ter pripadnike romske skupnosti.
Državni zbor je vladni zakon sprejel konec maja in tako nadomestil starega iz leta 1992, pri tem pa sledil tako odločbam ustavnega sodišča o potrebni uskladitvi z ustavo kot tudi evropskim smernicam. Novi zakon določa, da je evidenca volilne pravice slovenskih državljank in državljanov ter državljank in državljanov držav članic Evropske unije stalna. Stalno evidenco volilne pravice sestavljajo: evidenca volilne pravice slovenskih državljanov in državljanov EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji, evidenca volilne pravice državljanov RS, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, in evidenca volilne pravice za volitve v Evropski parlament. Volilna pravica pripadnic in pripadnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti ter pripadnic in pripadnikov romske skupnosti, ki so slovenski državljanke in državljani, se evidentira z volilnim imenikom.
Uskladitev s pravnim redom Evropske unije se nanaša na uresničevanje volilne pravice za volitve v Evropski parlament in občinske volitve. Pri uskladitvah z ustavo pa gre za dve zadevi: prva sprememba zakonskega besedila zadeva določbe, ki urejajo evidenco volilne pravice za tiste slovenske državljane brez stalnega prebivališča v Sloveniji, druga pa se nanaša na ureditev evidentiranja volilne pravice pripadnikov romske skupnosti.
