Posnetka nesreče, ki ga je predsednica republike, tako kot javnost, včeraj videla prvič, niso prejeli prej, četudi so policijo zanj zaprosili.
Šef policije Danijel Lorbek je po nesreči naročil strokovni nadzor Policijske uprave Koper, ki je zdaj končan. Ugotovili so manjše nepravilnosti pri obveščanju strokovnih organov in nudenju pomoči na kraju nesreče, sprejeli bodo tudi ustrezne ukrepe, ugotovitve pa ne bodo vplivale na sam kazenski postopek.
Medtem pa preiskava same nesreče še ni zaključena, še več, stekla niso niti zaslišanja vpletenih. Ker so bili v njej udeleženi varnostniki policisti, preiskavo vodi Specializirano državno tožilstvo, ne pa policija. Tudi politika se s preiskavo ne ukvarja.
"Naj ugotovijo krivdo, ne ugotovijo krivca. Jaz mislim, da se s temi zadevami kot predsednik državnega zbora res ne morem ukvarjati," je dejal predsednik Državnega zbora Zoran Stevanović. Je pa prvak Svobode Robert Golob premierja Janšo obtožil, da se o nesreči ne želi pogovarjati na seji Sveta za nacionalno varnost, k čemur ga je pozval že pred tedni.

Golob je namreč prepričan, kot je dejal, "da je v interesu vladajoče koalicije, da nikoli ne bo prišlo do razkritja pravih dejstev, samo zato, da bodo lahko iz tega še naprej ustvarjali laži in neresnice". Golob je poziv Janši poslal kmalu po obtožbah o ruskem vmešavanju v slovensko politiko, ki so izbruhnile po nesreči. Prepričan je, da bi tam razkrili tudi vpliv Izraela na našo državo, zato se premier seji izogiba. Janša se na te očitke ni odzval.
Pirc Musarjevi in Viktoriji Krivolucki sta bili globi medtem že poslani, predsednica pa je takoj po nesreči zatrdila, da jo bo poravnala sama. "To je moja največja napaka. Jaz na sedežu v drugi vrsti kombija nisem bila pripeta. In to svojo neodgovornost v celoti prevzemam nase," je dejala.
Nesreča je sprožila tudi polemike glede domnevnih povezav Krivolucke z vohunstvom. Notranje ministrstvo dokumentacije o postopku njene naturalizacije iz leta 2016 ne želi posredovati, saj da spada med varovane osebne podatke in zato niso informacije javnega značaja.
Stroka o posnetkih prometne nesreče: kritična situacija
Na posnetku nadzornih kamer je videti, da v predoru Kastalec utripajo luči. Razlog, kot pojasnjuje Dars, je tehnična napaka, luči pa da so utripale, še preden so v predor zapeljala vozila za spremstvo. Osredotočimo se na prehitevalni pas. To civilno vozilo zapelje na vozni pas, avto pred njim pa prižge smerokaz, a se varovani koloni, ki prihaja za njim, ne umakne pravočasno.
"Prestavilo se je samo do sredine, tam pa je enostavno premalo prostora, da bi vozila spremstva šla mimo," je v včerajšnji oddaji 24UR Zvečer dejal dr. Peter Vidmar s Fakultete za pomorstvo in promet.
In prav tu je nastala kritična situacija, prikimava tudi izvedenec za raziskave prometnih nesreč in digitalno forenziko vozil Jože Škrilec.
"Nenavadno ravnanje tega voznika, ki se najprej premika, se začne premikati proti sredinski ločilni črti, in tudi nekoliko čez sredinsko ločilno črto, potem pa začne zavirati in ta manever premikanja na desno smerno vozišče prekine," je poudaril.
Prav zaradi smerokaza in zavijanja v desno, meni Škrilec, je voznik prvega vozila v konvoju najverjetneje predvideval, da se bo avto umaknil. "Sem mnenja, da če bi ta voznik pravilno ocenil situacijo in bi se umaknil, bi vozila neovirano lahko nadaljevala z vožnjo."
Tudi zakon je namreč jasen, pojasni Marko Bevc z Agencije za varnost prometa (AVP). Ne glede na to, ali gre za intervencijska vozila ali vozila za spremstvo: "Nemudoma jim damo prost prehod, ko to lahko storimo."
Tako pa je policijski avtomobil na čelu konvoja začel silovito zavirati. Kombi, v katerem je s prijateljicama sedela predsednica, tako naglo ni uspel ustaviti, zato se je zaletel vanj. Kaj pa ostale okoliščine? Voznikom vozil za spremstvo prometnih predpisov ni treba upoštevati.
Na AVP dodajajo, da je res, da zakon o cestnih pravilih določa, da morajo ves čas voziti s tako hitrostjo in na tak način, da je varno za vse udeležence v cestnem prometu.
A kot je pojasnil Vidmar, so imela vozila spremstva precej veliko hitrost, "s posnetka je bilo mogoče grobo oceniti, da je to bilo okoli 150 kilometrov na uro".
Glede hitrosti vožnje si naši sogovorniki niso enotni, Škrilec je namreč prepričan, da bi bile pri taki hitrosti posledice zagotovo hujše, tako pa vidimo, da vozila po mestu trčenja obstanejo.



























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.