Slovenija

NPZ ne bo več merilo za vpis, uvajajo se jezikovne pripravljalnice

Ljubljana, 19. 11. 2026 17.05 pred eno minuto 3 min branja 0

Osnovna šola

Ministrstvo za izobraževanje je v javno obravnavo poslalo paket zakonodajnih predlogov. Med drugim načrtujejo uvedbo jezikovnih pripravljalnic in krepitev domoljubne vzgoje, spremembe bodo pri ocenjevanju, pritožbe zoper vzgojni opomin pa ne bodo več možne. Nacionalno preverjanje znanja ne bo več merilo za vpis v srednje šole, tretji predmet pa bodo učenci izbrali sami.

Učenci
Učenci
FOTO: Shutterstock

Ministrstvo za izobraževanje je na portalu e-Demokracija objavilo paket predlogov zakonodajnih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Med ključnimi novostmi je uvedba pripravljalnic za učence, ki ob vključitvi v osnovno šolo še nimajo zadostnega znanja slovenskega jezika, so sporočili.

"Z uvedbo pripravljalnic ministrstvo izpolnjuje tudi zavezo iz koalicijske pogodbe. Gre za pomemben ukrep, katerega namen je otrokom, ki še ne obvladajo slovenskega jezika, omogočiti boljše pogoje za uspešno šolanje," so zapisali na ministrstvu in dodali, da so se o nujnosti uvedbe pripravljalnic strinjali tudi na tretjem posvetu o reformi vzgoje in izobraževanja.

Predlog predvideva, da se ob vključitvi učenca v osnovno šolo najprej ugotovi njegovo znanje slovenskega jezika, na tej podlagi pa se določi ustrezna oblika vključevanja. Kot so pojasnili, je namen pripravljalnic intenzivno učenje slovenščine in spoznavanje slovenske kulture. Izvajale se bodo lahko tudi na drugi osnovni šoli, pri čemer bo učencem zagotovljen brezplačen prevoz. "Ko bodo dosegli ustrezno raven znanja slovenščine, se bodo vključili v redni pouk na matični šoli, dodatna jezikovna podpora pa jim bo na voljo tudi v nadaljevanju izobraževanja," so še dodali.

Pisanje testa
Pisanje testa
FOTO: Shutterstock

Ukinitev ugovora zoper vzgojni opomin

Med ostalimi zakonskimi rešitvami so izpostavili še uvedbo vsakodnevnega časa za samostojno učenje in opravljanje domačih nalog v okviru razširjenega programa osnovne šole, "s čimer želimo spodbujati delovne navade, vztrajnost in odgovornost učencev za lastno znanje".

Novela prinaša tudi jasnejša pravila vzgojnega delovanja, med drugim veljavnost vzgojnih opominov tudi ob prepisu na drugo osnovno šolo ter znižanje pogoja za prešolanje s treh na dva vzgojna opomina v obdobju dvanajstih mesecev. Predvidena je tudi ukinitev ugovora zoper vzgojni opomin.

Nacionalno preverjanje znanja ne bo več merilo za vpis

Spremembe se nanašajo tudi na ocenjevanje in napredovanje učencev. Šole bodo sprejele lastna pravila ocenjevanja, učenec, ki bo ob koncu pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, pa bo ponavljal razred. Predmetne izpite bo mogoče opravljati iz največ dveh predmetov.

Sprememba se obeta tudi pri nacionalnem preverjanju znanja, in sicer bodo devetošolci tretji predmet lahko izbrali sami iz nabora obveznih predmetov osmega in devetega razreda. Dosežki se ne bodo več uporabljali kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe, "s čimer se krepi njegova informativna in razvojna vloga".

Prav tako novela predvideva krepitev domoljubne in državljanske vzgoje z izvedbo najmanj enega projekta v okviru razširjenega programa, prilagoditve šolskih obveznosti za učence, ki se ukvarjajo s športom ali umetnostjo, ter natančnejša ureditev izobraževanja na domu.

Spremembe naj bi se začele uporabljati že z naslednjim šolskim letom.

Domoljublje in preimenovanje počitnic

O krepitvi domoljubja in državljanske vzgoje so razpravljali na zadnjem v seriji posvetov, ki jih pripravlja ministrstvo za izobraževanje. Kot so zapisali na ministrstvu, so udeleženci domoljubje opredelili kot pomembno vrednoto, ki se začne razvijati v vrtcu in prvih letih osnovne šole. Pri tem so izpostavili pomen poznavanja domačega kraja, njegove zgodovine, kulturne dediščine in ljudi ter pripadnosti šoli in lokalni skupnosti.

Domoljubje so povezali tudi z odgovornostjo za skupno dobro, spoštovanjem slovenskega jezika, kulture in zgodovine ter ohranjanjem povezanosti s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pomemben del razprave je bil namenjen državnim simbolom, praznikom in slovenski tradiciji. Udeleženci so poudarili pomen slovenske zastave, šolskih proslav in skupnega petja himne, ki naj ostane del šolskih slovesnosti.

Med predlogi so bili večja pozornost dnevu suverenosti, obletnici mednarodnega priznanja Slovenije 15. januarja in Trubarjevemu dnevu, preimenovanje jesenskih počitnic v Trubarjeve počitnice ter izročitev knjižice z ustavo učencem ob začetku osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.

Udeleženci so predlagali tudi pogostejše vključevanje slovenskih ljudskih pesmi v pouk, tradicionalni slovenski zajtrk enkrat tedensko ter brezplačne obiske državnih kulturnih ustanov za otroke.

Omenili so tudi pomen poznavanja pomembnih Slovencev in njihovih dosežkov ter krščanskih vrednot kot dela slovenske in evropske kulturne dediščine, so dodali na ministrstvu.

Izberite 24ur.com za svoj prednostni vir na Google.

Svoboda bo v drugem krogu podprla Jankovića

Dars dobil dovoljenje za širitev zahodne ljubljanske obvoznice

  • slika
  • slika 1
  • slika 2
  • slika 3
  • slika 4
  • slika 5
  • slika 6
  • slika 7
  • slika 8
  • slika 9
  • slika 10
  • slika 11
  • slika 12
  • slika 13
  • slika 14
  • slika 15
  • slika16
  • slika 17
  • slika 18
  • slika 19
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 1581‑3711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 2083