NSi bi spremenila postopek imenovanja komisarja, koalicija temu ni naklonjena

NSi bo vložila predlog zakona v povezavi s postopkom imenovanja evropskega komisarja iz Slovenije, po katerem bi morala kandidata za ta položaj podpreti večina izvoljenih evroposlancev. S tem bi ljudje, ki jih bodo izvolili, neposredno vplivali na odločanje o novem komisarju, je pojasnila nosilka liste NSi na evropskih volitvah Ljudmila Novak.

'Zadeve so jasne' 

O komisarskem kandidatu na vladi še niso govorili niti niso vključili tega vprašanja v koalicijska pogajanja, komisarska zgodba je tako odprta, o tem bodo govorili po evropskih volitvah, je še povedal premier glede komisarskega kandidata ter izpostavil, da so prva manjšinska vlada in da imajo precej partnerjev v koaliciji. Sicer pa se ve, kakšen je postopek. Če ne bo hitro konsenza, kandidata predlaga predsednik vlade, zadeve so jasne, je še poudaril.

Šarec izpostavlja, da ne bodo v predvolilni kampanji odpirali te razprave, ker se lahko preveč prelevi v strankarsko dogajanje. Pravi, da načrt o načinu izbire kandidata ima v glavi, a da je še prezgodaj govoriti o tem.

Koalicija ni naklonjena predlogu NSi glede imenovanja komisarja

Koalicijske stranke niso naklonjene predlogu zakona NSi v zvezi s postopkom imenovanja evropskega komisarja iz Slovenije, po katerem bi kandidata za ta položaj podprla večina izvoljenih evroposlancev. V LMŠ ne vidijo potrebe po spremembi, v SMC pa ga ne podpirajo, ker bi bila takšna ureditev unikum v našem pravnem redu.

Kot so zapisali v poslanski skupini SMC, imajo evropski poslanci jasno vlogo v okviru postopka imenovanja Evropske komisije v Evropskem parlamentu. Kandidati za evropske komisarje so zaslišani pred pristojnimi delovnimi telesi, o komisiji pa glasuje tudi celoten Evropski parlament, so pojasnili.

"Če bi se že pogovarjali o morebitnih spremembah postopka oblikovanja predloga evropskega komisarja, bi veljalo razmisliti o večji vlogi državnega zbora," so poudarili.

Iz poslanske skupine LMŠ pa so sporočili, da je v Sloveniji uveljavljen postopek imenovanja člana Evropske komisije, ki ga izvaja tudi velika večina držav EU. V tem trenutku ne vidijo potrebe, da bi postopek imenovanja tik pred volitvami spreminjali. Poudarili so, da je bolj pomembno vprašanje, kot kdo imenuje, kaj bo kandidat za komisarja naredil za Evropsko unijo in Slovenijo, ki je del nje.

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je poudaril, da se pravil ne spreminja med igro in če bi že spreminjali postopek, bi se morali tega lotiti po evropskih volitvah. Ocenil je, da so evropske volitve blizu in da stranke iščejo pozornost. "Verjetno je tudi NSi šla iz tega naslova v to akcijo." 

Šarec: Ni ideje, da bi poslali seznam z več imeni

O možnosti, da bi Slovenija v Bruselj znova poslala seznam z več imeni, Šarec pravi, da te ideje ni in da se je to zgodilo pred petimi leti, ko je bilo "nekoliko hektično ozračje". Obstaja pa ideja, da bi vsaka država predlagala dva komisarska kandidata, moškega in žensko, je spomnil ter menil, da bi bilo po eni strani to dobro, a da je lahko to problem za tistega, ki ni izbran, saj da je lahko doma potem politično mrtev.

Na vprašanje, kakšen resor si želi v novi komisiji za Slovenijo, je Šarec odgovoril, da smo "resnici na ljubo" imeli tako sedaj kot v preteklih dveh mandatih dober resor, a da je vprašanje, ali je bil dovolj izkoriščen.

"Glede na to, da se zdaj mučimo za posojilo Evropske investicijske banke za drugi tir in vlagamo mnoge napore, se mi zdi, da bi to vendarle moralo iti nekoliko laže," je ocenil.

Šarec, ki se danes v Sibiuu udeležuje srečanja voditeljev 27 članic unije, je komentiral tudi dogajanje v povezavi z imenovanji na visoke položaje v institucijah EU. Spomnil je, da LMŠ za predsednico Evropske komisije podpira dansko liberalko, sedanjo evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, več pa da ne more povedati, ker se trenutno ni zgodilo nič takega, da bi lahko že zdaj govorili o podrobnostih.

Da bi predsedniški položaj v komisiji zasedla liberalka ali liberalec, je sicer malo verjetno. Najverjetneje bo to nekdo iz vrst največje evropske politične stranke, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP). Njihov uradni vodilni kandidat je Manfred Weber, a neuradno se vse glasneje omenja glavni pogajalec unije o brexitu Michel Barnier.

Na vprašanje, koga med njima bi podprla Slovenija, je Šarec odgovoril, da to ta trenutek težko komentira. Izpostavil pa je, da si Slovenija želi takšnega vodstva Evropske komisije in drugih institucij, ki bo upoštevalo tudi manjše države in vladavino prava ter ne bo razlikovalo med velikimi in majhnimi. "Želimo človeka z energijo, usmerjenostjo v prihodnost in neobremenjenega z dosedanjim dogajanjem," je poudaril.

Premier ni želel govoriti niti o tem, kdo je slovenski favorit za naslednika predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, saj da o tem niso govorili. "Pri izboru za te funkcije je namreč tako - tisti, ki se ga najprej omeni, ponavadi pozneje izpade iz igre, tako da je vse še nekako skrito," je sklenil Šarec.