Obravnavali so jo že pred štirimi leti, vendar jo je takrat parlament zavrnil. Tudi zdaj ima takšen predlog mnogo nasprotnikov in kot kaže, so na grobiščih poleg posmrtnih ostankov znova izkopali tudi bojno sekiro.
Dvanajstega decembra 1997 sta Lojze Peterle in Janez Janša predlagala, da naj parlament sprejme deklaracijo, ki obsoja delovanje režima od konca vojne pa do njegovega padca leta 1990. Takrat je bil predlog zavrnjen, za sprejetje pa so mu manjkali le trije glasovi.
Vendar pot do sprejetja tudi zdaj ne bo lahka. Predlog ima namreč še vedno mnogo nasprotnikov. Sporno je predvsem, da predlagana deklaracija ne obsoja le povojnih dogodkov, temveč vladanje v vseh 45 letih po vojni. Voditelje med drugim obtožuje, da so sistematično in zavestno kršili človekove pravice in uničevali vrednote evropske civilacije.
V današnjem pismu poslancu Janezu Janši, ki je odgovor na Janševo pismo 18. oktobra letos v zvezi z sprejemom deklaracije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, predsednik DZ Borut Pahor potrjuje navedbe Janše, da omenjene deklaracije ni obravnaval odbor za notranjo politiko od leta 1997, ko je bila vložena v parlamentarno proceduro, pa tudi vlada še ni podala svojega mnenja. Pahor tudi meni, da ni trdnih zagotovil za sprejem takega dokumenta glede na dosedanje izkušnje poskusov obravnave vprašanja odnosa do polpretekle zgodovine na deklaratorni oz. simbolni ravni ter dodaja, da bo vodjem poslanskih skupin predlagal, da se v čim krajšem času sestanejo v zvezi s tem predlogom.
Na omenjenem posvetu - če bi bilo zanj dovolj politične volje se Pahorju zdi pravi čas sredina novembra - naj bi po Pahorjevih besedah govorili o stališčih glede primernosti in potrebnosti takega dokumenta, njegovega namena in osnovnega sporočila, predvsem pa bi zbrali predloge elementov besedila za pripravo prvega osnutka.
Na zadnje informacije o domnevnem odkritju množičnega grobišča Lancovo pri Radovoljici, v katerem naj bi bilo pokopanih več sto ljudi, se je odzvala tudi radovljiška občina. Na seji občinskega sveta so govorili tudi o morebitnem izkopu žrtev. Predsednik nekdanje občinske komisije, ki je pred leti obravnavala povojne poboje, zgodovinar Jože Dežman je predlagal, da naj bi občina moralno in materialno podprla strokovni izkop grobišča, saj bi lahko samo tako ugotovili število in način smrti žrtev ter jih dostojno pokopali. Ob koncu seje so svetniki zavzeli stališče, da se grobišča žrtev povojnih pobojev dokončno uredijo, vendar pa, da je to naloga države in ne posameznih občin.
