Dejstvo namreč je, da tovrstni pregled s ciljem večje zaščite potrošnikov ne dosega svojega osnovnega namena, v kolikor se ne opravlja tudi v državah, iz katerih Slovenija uvaža živila živalskega izvora. V EU opravljajo danes pregled na BSE v starosti 30 mesecev, pri 24 mesecih pa opravljajo tovrstno preiskavo le v Nemčiji, Irski in delu Belgije, kjer je številčnost pojavljanja BSE znatno višja kot v Sloveniji, kjer sta bila doslej zabeležena le dva primera in še to pri poginulih živalih.
V preteklosti se je po besedah Soka večje število slovenskih kmetov zaradi pomanjkanja domačih telet za nadaljnjo pitanje usmerilo na pitanje telet iz uvoza. Za tovrstne namene so si uredili karantenske objekte v skladu s pravilnikom o karanteni, kar je povezano z velikimi stroški. Na podeželju, kjer je vse več kmetijskih površin v zaraščanju, daje takšen način pitanja poleg ekonomskih tudi okoljske rezultate. Veliko kmetijskih površin, ki bi se sicer zarasle, ostaja na takšen način obdelan in v funkciji pridelovanja voluminozne krme, navaja poslanec.
