Tisti, ki so od plačne reforme pričakovali največ, so najbolj razočarani, je koaliciji na vest trkala Nova Slovenija na Komisiji za nadzor javnih financ. Hkrati so ji očitali: "Skoraj večina ljudi na ministrstvih dobi povečan obseg dela samo zato, ker pravilno preklada papirje." "Iz tega je izhajalo tudi veliko manipulacij, nekdo je dobival povečan obseg v času dopusta. Gre za povsem preprosto dejstvo, premetanko besed. Gre za to, da se je izplačevalo dodatke ne v času dopusta, ampak za delo opravljeno v času dopusta," odgovarja poslanec Levice Milan Jakopovič.
"Medtem ko javni uslužbenci, ki delajo po zavodih povečanega obsega dela ne dobijo ali pa ga dobijo zelo malo," pravi poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Denimo kuharji ali čistilke. Na ministrstvu za javno upravo odgovarjajo, da čeprav je poseben vladni projekt s plačno reformo potekel, imajo delodajalci še vedno možnost, da dodatke zaposlenim izplačajo: "Iz svojih prihrankov. Gre za nezasedena delovna mesta po kadrovskih načrtih, gre za dalj časa odsotne uslužbence in tudi v domovih za starejše občane tovrstno izplačilo delovne uspešnosti še vedno obstaja."
Po javno izraženem nezadovoljstvu tistih, ki menijo, da se jim godi krivica, jih je predsednik vlade Robert Golob pozval: "Pozivam vse tiste zaposlene, ki se jim je osnovna plača kakor koli znižala ali pa njihova osnovna plača ni nad minimalno, da se obrnejo neposredno na ministrstvo za javno upravo." Velikega odziva konkretno na premierjev apel ni bilo, pravijo na ministrstvu. A anomalije vendarle obstajajo. Uslužbenci, ki opravljajo enako delo, so zaradi napredovanj ali delovne dobe prevedeni različno. Od tega nekateri tudi s prebojem plačnega stropa za njihovo delovno mesto oziroma naziv. "Tisto, kar posamezni javni uslužbenci pošiljajo, so predlogi za spremembe vrednotenj posameznih delovnih mest in nestrinjanja z vrednotenjem njihovega delovnega mesta v kolektivni pogodbi," pravi Mojca Ramšak z ministrstva za javno upravo.
"Drži, da so določeni ljudje, predvsem tisti, ki so na najnižjih plačah, razočarani, ker so pričakovali več. Vendar se bo sčasoma vse postavilo tja, kamor sodi," odgovarja poslanec Gibanja Svoboda Branko Zlobko. Po reformi javnega sektorja pa se z včerajšnjim podpisom med sindikalnimi partnerji začenja še ena. Pokojninska reforma. Dolžina delovne dobe za upokojitev ostaja 40 let, postopno pa bi se dvigala starostna meja za pridobivanje pravice do starostne pokojnine s 60 na 62 let. Oziroma s 65 na 67 za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe in to ne glede na spol.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.