NSi: Zadeva Knovs je zavožena

Specializirano državno tožilstvo je vložilo obtožni predlog zoper štiri sedanje in nekdanje člane komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst NSi, obtoženi so zlorabe uradnega položaja ali pravic.

NSi je v zvezi s tem prosila za pravno mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Ernesta Petriča in ustavnega pravnika Ludvika Toplaka. V njem med drugim izpostavljata, da zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb v svojem 33. členu omogoča vsakemu državljanu, da poda pobudo za nadzor v primeru sumov za nezakonito uporabo prikritih preiskovalnih sredstev. "Nobena določba slovenskega pravnega reda ne določa, da člani ali simpatizerji katerekoli politične stranke ne bi smeli podati tovrstne pobude ali da se taka pobuda ne bi smela obravnavati. Prav tako nobena določba ne določa, da člani političnih strank, ki so zastopane v Knovsu, ne smejo dajati tovrstnih pobud," sta navedla.

Če bi možnost, da se preveri obstoj nezakonite uporabe nadzorovanih ukrepov, odvzeli (opozicijskemu) članu Knovsa ali članom opozicijske politične stranke, bi s tem nasprotovali samemu namenu vzpostavitve in organizacije obstoječega sistema parlamentarnega nadzora, menita. Celo več. "Člani Knovsa so bili namreč dolžni nemudoma ukrepati, ko so bili seznanjeni z možnostjo, da se celo opozicijskim poslancem državnega zbora prisluškuje," sta prepričana.

Kritična sta tudi do dejstva, da je bil obtožni predlog po nadzoru, opravljenem leta 2023, vložen nekaj dni pred začetkom volilne kampanje, "ko so poslanci politično še posebej ranljivi". Po njunem mnenju to "dodatno krepi dvom v namen takega postopanja tožilstva".

"Pregon poslanca, ki je za nadzor v skladu z zakonom in poslovnikom glasoval oziroma ga izvedel, povzroča krnitev opravljanja legitimnega in zakonitega parlamentarnega nadzora z učinkom zastraševanja. Vse to pa prinaša izjemno negativne posledice na delovanje sistema zavor in ravnovesij, delitve oblasti in načela demokratične državne ureditve," še menita Petrič in Toplak.

"Očitno zlorabo specializiranega državnega tožilstva v predvolilne namene, do katere je prišlo, ko je tožilka po dveh letih zavlačevanja šele tik pred volitvami sprožila kazenski postopek zoper štiri poslance opozicijske NSi", je v javnem pismu obsodil tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.

Na vprašanje, ali so položaj zlorabili tudi obtoženi, pa je po njegovem mnenju mnogo bolj zapleteno in mejno vprašanje. "Po mojem mnenju je odgovor na to vprašanje prej ne kot da. A naj bolj kompetentno od mene odgovorijo nanj kazenskopravni strokovnjaki in na koncu, če obtožba ne bo umaknjena, seveda sodišče, toda ne pod pritiskom predvolilnih strasti in emocij," poziva.

Kakšen bo dejanski učinek dogajanja in koliko volivcev bo od NSi odvrnilo ali pa "kot žrtvi zlorabe morda celo pritegnilo", sicer ne bo mogoče zanesljivo ugotoviti, zastruplja pa že tako pregreto predvolilno ozračje, meni Krivic.

Do ravnanja tožilstva so bili sicer kritični tudi v NSi. Štirje obtoženi - Jernej Vrtovec, Matej Tonin, Jožef Horvat in Janez Žakelj - pa so januarja, tedaj še kot osumljeni, na tožilstvo poslali dopis, v katerem so med drugim zahtevali končanje predkazenskega postopka.

"Menimo, da ta proces meče izjemno slabo luč na status večstrankarskega sistema in ogroža temelje demokratičnih procesov v Republiki Sloveniji. Uporaba tega procesa za namen političnega obračunavanja tik pred ali kar med volitvami v letu 2026 bo lahko drastično negativno vplivala na položaj pravosodja, saj bodo institucije pravosodja razumljene v javnosti zgolj še kot orodje v rokah politično-kapitalskih elit," so med drugim zapisali v dopisu.

Ocenili so, da ta postopek "v nobenem pogledu ne koristi položaju pravne države" in da je "v javnosti že sedaj politično in drugače tako obremenjen in nesmiseln, da bi ga bilo potrebno že zaradi tega ustaviti".

"Verjetno res nekje obstajajo politične težnje in politični argumenti za nadaljevanje pregona, vendar pa se je potemtakem potrebno vprašati, kam vsi skupaj gremo, če politični argumenti prevladujejo nad argumenti prava. Primer je že sedaj zavožen do te mere, da ga je mogoče opredeliti zgolj kot montirani/kafkovski proces," so še zapisali.

Prepričani so tudi, da podatek, da se določenemu posamezniku ne prisluškuje, ne more biti tajen, ker ne varuje ničesar, kar bi bilo ogroženo z razkritjem takšne informacije.