"V trenutni vladi se z javnofinančnimi sredstvi ravna negospodarno in neodgovorno," so prepričani predlagatelji sklica nujne seje Brane Golubovič (LMŠ), Matjaž Han (SD), Matej T. Vatovec (Levica), Maša Kociper (SAB) in Janja Sluga (NeP).
"Vemo, kaj so ključni problemi. Eden od teh je stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu," so besede Janeza Janše v odzivu na rezultat državnozborskih volitev 3. junija 2018. Ob tem je dodal, da so potrebne hitre in urgentne rešitve, da se v zdravstvu vzpostavi red, in da bo "denar, ki ga ljudje vplačujejo za zdravstvo, dejansko prišel do bolnika in zdravstvenih izvajalcev," so v dokumentu zapisali podpisniki.
Predlagatelji se s tem, da je treba zdravstveni sistem prečistiti korupcije, osebnih interesov in lobijev, ne bi mogli bolj strinjati. "Žal je, zgodovinsko gledano, na poti do bolnikov in zdravstvenih izvajalcev del vplačanega denarja vedno nekako poniknil," so zapisali.
"Gradnja pediatrične klinike, onkološkega inštituta, nabava operacijskih miz in žilnih opornic ter nazadnje nabava zaščitne opreme in hitrih antigenskih testov med epidemijo covida-19 ... to so samo nekatere zgodbe, ki so v očeh javnosti utrdile prepričanje, da razlog za izčrpavanje zdravstvene blagajne tiči v več desetletni spregi političnih odločevalcev in dobaviteljev v slovenskem zdravstvu," so zapisali in dodali, da bi morali biti prav zaradi tega funkcionarji, predvsem pa izvoljenci ljudstva, v zvezi s svojo službo ali funkcijo pozorni na vsako nasprotje interesov in se mu izogniti.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije od leta 2010 določa, da mora lobiranec o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati, sestaviti zapis, v katerem je ime lobista, podatek o tem, če se je ustrezno identificiral, področje lobiranja, morebitne priloge ter datum in kraj obiska lobista. Poleg tega mora lobiranec v roku osmih dni zapis posredovati svojemu nadrejenemu in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Janša že leta igra golf na Mavriciju z največjimi dobičkarji v zdravstvu
V dokumentu so izpostavili nedavne objave v medijih o tem, da se je Janša v obdobju, ko je bil funkcionar (poslanec v državnem zboru), na Mavriciju med 8. in 12. decembrom 2015 družil in igral golf z dvema predstavnikoma največjih dobaviteljev v slovenskem zdravstvu, z lobistom Božom Dimnikom in znanim poslovnežem Andrejem Marčičem. Poudarili so, da so te informacije v javnost prišle ravno v obdobju, ko se v državnem zboru obravnava vladni predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev v višini 10 milijard za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031.
Za omenjena velja, da sta že vrsto let med najvplivnejšimi dobavitelji javnim zdravstvenim zavodom in drugim proračunskim porabnikom. Marčič je lastnik in direktor IT-podjetja Marand, ki je v zadnjih 20 letih skupaj s povezanimi družbami samo s proračunskimi porabniki ustvarilo več kot 100 milijonov evrov prihodkov. Podjetje Medias International, v lasti Diane Dimnik, ki se ukvarja s prodajo medicinske opreme in materiala, pa je prek poslov UKC Ljubljana in z drugimi zdravstvenimi institucijami ustvarilo za 200 milijonov evrov prihodkov.
"Vprašanje je, če Janša v času, ko je funkcionar KPK, poroča o svojih stikih z lobisti"
Iz kabineta predsednika vlade so po medijskih razkritjih za STA sporočili, da je Janša doslej večkrat igral golf na Mavriciju, "kar je javno znano oz. že velikokrat objavljeno. Nikoli pa ni bil na Mavriciju v času, ko je bil predsednik vlade". "Morda, a podatek o tem, da Janša v času, ko zaseda funkcijo predsednika vlade, ne hodi na Mavricij, niti ni toliko relevanten," poudarjajo v dokumentu in dodajajo, da je pomembo vprašanje, "ali Janez Janša tudi v ostalem času, ko je funkcionar (in ni nujno predsednik vlade) poroča KPK o svojih stikih z lobisti".
Poleg tega je spletni portal Necezurirano poročal, da je bil v podjetju Marand med letoma 2007 in 2014 zaposlen Janšev sorodnik, in sicer premierjev sin Žan Janša, kasneje asistent nekdanje evropske poslanke iz vrst SDS, Patricije Šulin. "Predlagatelji si dovolimo sklepati, da je bilo to plod daljšega prijateljevanja Janše in Marčiča," so zapisali. Portal je takrat razkril še, da njuno "tesno prijateljstvo" sega v december 2003, kar naj bi dokazovala fotografija, posneta takrat v golf resortu na Mavriciju. Na njej so Janša ter lobist Božo Dimnik in Andrej Marčič ter Katja Ujčič, takratna Janševa osebna svetovalka za odnose z javnostmi.
Le leto zatem je Janša prevzel vodenje vlade. "V času njegove vlade je Marko Križanowsky postal predsednik uprave Petrola, od Marčičevega podjetja Marand pa je državni Telekom Slovenije v času prve Janševe vlade v enem zamahu za 11 milijonov evrov kupil sistem za obračunavanje storitev strankam, čeprav naj bi ga od hčerinske družbe Mobitel lahko dobil zastonj," očitajo podpisniki.
"Oba razpisa so objavili čez noč in tik pred izbruhom drugega vala" – edini ponudnik pa Marčičevo podjetje
"Ni presenetljivo, da Marčičevo podjetje tudi v času trenutne vlade, ki jo vodi Janez Janša, uspešno posluje z državo. Lani jeseni je generalni sekretariat vlade, ki ga je vodil Božo Predalič, objavil dva razpisa, na katerega se je kot edini ponudnik prijavilo Marčičevo podjetje Integralis," so zapisali. Šlo je za celovito prenovo podatkovnega centra in nadgradnjo sistema za varnostno arhiviranje. Kot smo že poročali, naj bi se pri obeh razpisih dogajale sumljive stvari.
V vladi so se oba razpisa odločili objaviti čez noč in tik pred izbruhom drugega vala. Za oba razpisa takrat sploh niso imeli na voljo sredstev, denar za izplačilo skoraj milijona evrov, ki jih je prejelo podjetje Intergralis za prenovo podatkovnega centra, je generalni sekretariat od vlade dobil šele konec oktobra, ko je vlada potrdila prerazporeditev drugih postavk, je poročal portal Necenzurirano. "Zaradi naštetega bi vse sume nepravilnosti ob sklepanju pogodb med Intergalis in generalnim sekretariatom vlade moralo pregledati Računsko sodišče, saj obstaja možnost zlorabe javnih sredstev," so zapisali v zahtevo.
Bizarno se jim zdi tudi, da je SDS, v času ko je Janša igral golf z lobisti, na temo korupcije v zdravstvu zahtevala izredno sejo državnega zbora. "Imamo jasne rešitve za reorganizacijo, zatrtje korupcije pri javnih naročilih in odgovore na temeljno vprašanje, kako z vedno omejeno količino sredstev, ki jih lahko namenimo za javno zdravstvo, kar najbolj povečati dostopnost in kakovost storitev," je Janša leta 2016 govoril v intervju za strankarsko televizijo.
Sumljivo tudi naročilo za Digitalno zeleno potrdilo
Kot še zadnji dokaz so podpisniki navedli nedavno poročilo izdelave programske rešitve za Digitalno zeleno potrdilo. "Cena za celotno izdelavo je znašala 1,038 milijonov evrov, od tega letni pavšal za vzdrževanje 78.000 evrov in nadgradnja v višini 190.000 evrov. Torej je nadgradnja potrebna, še predno je aplikacija sploh zaživela ali je le dobavitelj dodatno zaslužil?" se sprašuje opozicija.
NIJZ je aplikacijo najprej objavil na svoji spletni strani z verzijo za Android, nato pa jo je le nekaj ur pozneje umaknil s pojasnilom, da je nedosegljiva zaradi nadgradnje in zajamčil, da bo v roku dveh tednov na voljo tudi v obeh uradnih spletnih tržnicah, kar bi moral zagotoviti že v osnovi. "Postopek je bil speljan neustrezno in amatersko," očitajo podpisniki in dodajajo, da je bilo izvajanje nadgradnje očitno naročeno že pred vzpostavitvijo primarne verzije aplikacije. "Kako so izbrali dobavitelja, ne vemo, če je bilo v ozadju delovanje podobnih lobističnih stikov, kot so opisani v zgornjih primerih, tudi ne," so še zapisali.
"Zaključimo lahko le, da se v trenutni vladi z javnofinančnimi sredstvi ravna negospodarno in neodgovorno," so sklenili.
Božo Dimnik nam je preko odvetniške pisarne Mitje Lamuta poslal prikaz nasprotnih dejstev:
"Trditve, ki so zapisane v vašem spletnem članku o naši stranki Božu Dimniku so neresnične, s čimer zavajate splošno javnost in naši stranki povzročate škodo, in krnite njen ugled.
V članku je zapisano, da med drugim Božo Dimnik spada že vrsto let med najvplivnejše dobavitelje zdravstvenim zavodom in drugim proračunskim porabnikom in nadaljujete, da je podjetje Medias International, v lasti Diane Dimnik, ki se ukvarja s prodajo medicinske opreme in materialom prek poslov UKC Ljubljana in z drugimi zdravstvenimi institucijami ustvarila za 200 milijonov prihodkov. Vendar pa Božo Dimnik niti katerakoli njegova družba ni dobavitelj v zdravstvu, kot se neresnično navaja.
Z družbo svoje hčerke Diane Dimnik, Medias International d.o.o., pa Božo Dimnik nima prav ničesar. Ni niti njen družbenik niti član kateregakoli organa upravljanja, od te družbe ne prejema ničesar, niti ni z njo v kakršnikoli poslovni povezavi.
Večkrat se v članku navaja, da je Božo Dimnik lobist, kar pa ne drži, saj nima tega statusa in ni registrirat za lobista kot to določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS št. 69/11) in tudi ni nikoli lobiral pri odločevalcih.
Njegovo "lobiranje" se je dosedaj nanašalo samo za priznanje Slovenije pri nekaterih evropskih voditeljih.
Prav tako ste v svojem članku objavili fotografijo iz leta 2003, na kateri je tudi naša stranka Božo Dimnik, ki naj bi kazala "prijateljevanje" dobaviteljev, vendar je bilo srečanje povsem slučajno, saj naj bi bil sedanji predsednik vlade tja povabljen kot dober amaterski igralec golfa, ki je celo na tem turnirju osvojil ekipno prvo mesto. Božo Dimnik pa tudi ni noben dobavitelj v zdravstvu, kot je že navedeno."
KOMENTARJI (781)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.