Sredozemsko morje je močno ogroženo, prekomeren ribolov in ekološki problemi lahko privedejo do katastrofe. Da bi to preprečili, je potrebno skupno delovanje vseh držav Sredozemlja in to s konkretnimi ukrepi, pri katerih naj pomembno vlogo poleg posameznih držav prevzame Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju, organ Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu.
To je nekaj dogovorov iz deklaracije, ki so jo danes v Benetkah sprejeli pristojni ministri sredozemskih držav, pa tudi predstavniki Evropske komisije, Rusije in Japonske, zbrani na dvodnevni konferenci o trajnostnem razvoju Sredozemlja. Med sprejetimi ukrepi za zaščito tega občutljivega ekosistema je tudi ustanavljanje ribiških zaščitnih con, ki ga je podprla tudi slovenska delegacija na čelu z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Francem Butom.
Kot je zapisano v 10. členu beneške deklaracije, bo potrebno podrobno preučiti načine oblikovanja tovrstnih zaščitnih con, ob upoštevanju obstoječih precedensov in ob uporabi regionalnega pristopa na podlagi dialoga in usklajevanja. Pri tem bodo države sodelovale na primerni regionalni ravni, še narekuje ta dokument.
Hrvaška, ki je v začetku oktobra kljub dogovorom o regionalnem pristopu enostransko razglasila zaščitno ekološko-ribolovno cono (ERC) v Jadranu in bila zaradi tega deležna tudi kritik Evropske unije, meni, da se del besedila deklaracije, ki govori o upoštevanju precedensov, nanaša tudi na ERC, slovenska stran pa tega ne razume tako - dosedanji precedensi pri oblikovanju zaščitnih con v Sredozemlju so bili namreč tako pozitivni kot negativni, mnenje na konferenci v Benetkah pa je, da hrvaški primer sodi med slednje.
Konferenco o trajnostnem razvoju ribištva v Sredozemlju organizirata Evropska komisija in italijansko predsedstvo EU, udeleženi predstavniki pa so 31 sredozemskih držav.
But: Slovenija podpira ukrepe
Slovenija podpira dogovore za zagotavljanje trajnostnega razvoja ribištva v Sredozemlju, predvidene v osnutku deklaracije. V tem okviru podpira tudi oblikovanje ribiških zaščitnih con, vendar ob ustreznem multilateralnem pristopu in soglasju, je dejal minister But. Obenem je predlagal, da bi, tudi na podlagi dogovorov iz Benetk, pripravili še dialog jadranskih držav, ki bi skušale, kot je dejal, doseči skupno rešitev problema, izhajajočega iz širitve jurisdikcije v Jadranu. Pri tem je imel v mislih nedavno hrvaško enostransko razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu. Kot je še menil minister, bi morala biti v ta proces vključena tudi Evropska komisija.
Kar zadeva oblikovanje ribiških zaščitnih con, je Slovenija trdno prepričana, da uspeh pri tem prinaša le regionalen in usklajen pristop, je poudaril minister. Zato Ljubljana podpira 10. člen osnutka beneške deklaracije, ki ob tem, da se zavzema za oblikovanje ribiških zaščitnih con v Sredozemlju, poudarja prav regionalni in dogovorni pristop. "Pri tem se moramo zavedati, da predstavlja Sredozemlje, še bolj pa njegovi deli, kot je Jadran, zaprto oziroma polzaprto morje. To dejstvo in nekatere politične in zgodovinske okoliščine narekujejo predlagani postopen in usklajen pristop, katerega cilj ne bo povzročanje novih nesporazumov, odpiranje težkih vprašanj in povzročanje nepotrebnih napetosti," je še opozoril But. Po njegovih besedah je k oblikovanju ribiških zaščitnih con nujno pristopiti postopno in na podlagi enakopravnega dialoga tako na regionalni kot subregionalni ravni.
Srečanje Buta s Fischlerjem
Že pred nadaljevanjem zasedanja se je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But srečal z evropskim komisarjem za kmetijstvo in ribištvo Franzem Fischlerjem. Kot je slednji po srečanju povedal novinarjem, je stališče konference, da je oblikovanje ribiških zaščitnih con načeloma dobra rešitev, vendar jih je potrebno uresničevati s sodelovanjem zainteresiranih držav.
"Če neka država oblikuje tako zaščitno cono, mora biti pri tem v stiku s svojimi sosedami," je pojasnil. Na vprašanje, ali bo torej konferenca obsodila Hrvaško zaradi nedavne enostranske razglasitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), pa je Fischler odgovoril negativno, saj so, kot je pojasnil, stališča, ki bodo danes sprejeta, rezultat soglasja vseh sodelujočih, tudi Hrvaške. Na novinarsko vprašanje, kakšno je stališče EU do hrvaške razglasitve ERC, pa je Fischler odgovoril, da to sicer ni konferenca EU, ampak vseh sredozemskih držav, se pa Unija v celoti strinja z beneškimi dogovori.
Beneška konferenca je izjemno pomembna, ker je na njej prvič izražena potrebna politična volja narediti nekaj konkretnega za zaščito Sredozemlja, je poudaril Fischler. Kot je dodal, so med najpomembnejšimi konkretnimi ukrepi, o katerih so dosegli dogovor, tesno sodelovanje pri pridobivanju znanstvenih podatkov o stanju glavnih ribjih fondov v Sredozemlju, na tej podlagi pa nato skupno upravljanje teh fondov. Izjemno pomemben je po Fischlerjevih besedah tudi boj proti nezakonitemu ribolovu.
