Nuklearna elektrarna Krško: zgodba o zaupanju, ki se je gradila desetletja

Nekje okrog leta 1992 se je v neki novomeški soseski med otroci betona odvijal povsem običajen pogovor. Najstarejši med njimi, ki niti ni dopolnil deset let, je spraševal, kaj narediti, če 'raznese' jedrsko elektrarno v Krškem. Kot že nekajkrat pred in po tem se je vnela razprava, ki je razcepila družbo na dva dela. Ene, ki so trdili, da za Novo mesto nevarnosti ni, in druge, ki so govorili o rdečem nebu in bliskajočih se snopih svetlobe ter kazali, kako je treba takoj leči pod škarpo ali nasip in se nato za več tednov zapreti v "atomsko zaklonišče".

"Zelo previdno spremljajte, katere informacije boste upoštevali. O potrebnih morebitnih zaščitnih ukrepih v okolju vas bo obveščala civilna zaščita, a ti ukrepi do vas v Novem mestu, zelo verjetno, ne bodo segli," bi nam povedala Ida Novak Jerele iz Nekove službe za odnose za javnostmi, če bi na ulici slišala, za današnje čase verjetno zelo neobičajen, pogovor med otroci. "Bistvene informacije lahko dobite pri civilni zaščiti, upravi za jedrsko varnost (URSJV) in Nuklearni elektrarni Krško, izogibajte pa se mnenj ostalih ’strokovnjakov’," bi še dodala zvedavi druščini.

Gorazd Pfeifer, vodja proizvodnje NEK ob tem dodaja, da imajo na voljo sisteme, ki omogočajo kontroliran nadzor v primeru nesreč. "V tej industriji nič ni nemogoče, ampak je bistveno delati na tem, da so posledice minimalne. Cilj je spraviti posledice na tak nivo, da populacija ne čuti, da se je karkoli zgodilo," pove. Sistem varovanja v krški nuklearki se sicer ne razlikuje od sistemov v drugih jedrskih elektrarnah. Projektiran je tako, da je varnost podvojena ali potrojena. Podvržen je nenehnemu razvoju in je posledično na zelo visokem nivoju, zagotavlja Pfeifer.

Znotraj varnostnega obroča: poostreni ukrepi, inšpekcije, naporno delo

Medtem ko je ekipa ’pikakom’ v sprejemni hali čakala na gospo Novak Jerele, je skupina obiskovalcev ravno izkazovala osebne dokumente in predajala mobilne telefone. Kmalu po premiku skupine skozi varnostni obroč elektrarne sva šla skozi postopek tudi midva. Ob spremstvu predstavnice za stike z javnostmi sva zakorakala v Nuklearno elektrarno Krško, ki zaposluje nekaj več kot 600 ljudi. V vročem petku zgodnjega poletja so mnogi delavci iskali senco pod strehami stavb. "Delo je izjemno naporno, hkrati pa je vroče, zato imajo delavci nujen počitek," nam je povedala Novak Jerele.

V sejni sobi nas je pričakal Gorazd Pfeifer, ki se je ravno vrnil s "housekeepinga" in ob tem navrgel, da znotraj elektrarne uporabljajo mešanico slovenskega, hrvaškega in angleškega izrazoslovja. Pri ’housekeepingu’ gre za osnovno čiščenje elektrarne. "Vsak vodja pride na vrsto ob petkih, da združi eno ekipo, ki nato počisti dele elektrarne," pojasni Pfeifer. Elektrarna je sicer podvržena konstantnemu nadzoru, analizam, preverjanju in testiranju.

Inšpektorji Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost imajo pravico do najavljenih tedenskih prihodov ter tudi nenapovedanih obiskov. Vedno imajo neomejen dostop. Pregledajo lahko tudi jedrsko gorivo. Poleg republiške inšpekcije, NEK obiskuje tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), ki ima enaka pooblastila kot slovenski in hrvaški inšpektorji. "Nenapovedani prihodi inšpektorjev se zgodijo vsake tri mesece. Je pa odvisno od aktivnosti v elektrarni. Lahko se zgodi, da so tu tudi na 14 dni, v času remonta pa noč in dan," pove Pfeifer.

Življenjske dobe jedrskih elektrarn se podaljšujejo

Praksa jedrske industrije po svetu je pokazala, da so bila začetna predvidevanja o življenjski dobi reaktorjev netočna. "Reaktorska posoda definira življenjsko dobo elektrarne. Industrija je ugotovila, da lahko z metodami in dosedanjimi izkušnjami, podaljšamo dobo reaktorja. Trenutni trend je, da se obratovalna doba podaljša še za nadaljnjih 20 let," pojasnjuje Pfeifer. To pomeni, da se bo življenjska doba reaktorjev podvojila s 40 na 80 let. Tako bo tudi elektrarna, ki že 39 let stoji v krški Vrbini, po vsej verjetnosti obratovala vse do leta 2043. A dovoljenja za podaljšanje obratovanja v svetu jedrske energije ne dobiš kar tako, opozarjata sogovornika. URSJV zahteva obdobni pregled, ki se zgodi vsakih 10 let. Ob temeljitem preverjanju izdelajo tudi časovnice in akcije, ki jih morajo izvesti, da lahko elektrarna obratuje še naprej.

Kam z radioaktivnimi odpadki?

Da bo jedrska elektrarna lahko obratovala skoraj do polovice 21. stoletja, bo treba najti še nekatere druge rešitve. Kljub temu da večina okoljevarstvenih aktivistov priznava, da jedrska proizvodnja električne energije okolju škoduje le minimalno, pa jih zadnje čase bolj skrbi odlaganje in skladiščenje radioaktivnih odpadkov. Ti naj bi bili zelo nevarni za okolje. "Vsi odpadki pri nas so zelo varni," tolaži Pfeifer, a priznava, da jim je začelo primanjkovati prostora za skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Za kakšne odpadke gre? Kot sta pojasnila sogovornika, sodijo med nizko radioaktivne čelade, obleke, glušniki in druga orodja, med srednje pa ionske smole in filtri, ki jih uporabljajo v procesu delovanja elektrarne. "Trudimo se zmanjševati volumen odpadkov, zato izvajamo različne procese. Od zažiganja do stiskanja odpadkov. Veliko delamo na tem, da so ljudje ozaveščeni, da je teh odpadkov čim manj. Gre večinoma za odpadke, ki so nastali pri izvajanju vzdrževalnih del," o kompenziranju pomanjkanja prostora povesta Pfeifer in Jerele Novak.

Kot pojasnjuje predstavnica za stike z javnostmi, je lokacijo za odlagališče tovrstnih odpadkov ob soglasju lokalne skupnosti vlada potrdila že konec leta 2009. A postopki tečejo neizmerno počasi. "Imamo lokacijo, imamo projekt in zbran denar. Predpogoj je, da se odlagališče uredi." A kot pravi Pfeifer, je najprej potrebna splošna politična volja, da se bo vse skupaj začelo udejanjati.

A mnogi se sprašujejo predvsem glede visok radioaktivnih odpadkov oz. porabljenega jedrskega goriva. V NEK načrtujejo prestavitev porabljenega goriva iz ohlajevalnih bazenov v suho skladišče oz. kontejnerje, kjer bo prisotna samo helijeva atmosfera. Pfeifer razloži, da se bo kroženje zraka med zabojniki odvajalo z ostalo toploto, "kar pomeni, da ne potrebuješ nobenega energenta, nobene delujoče naprave. Gre za popolnoma pasivni sistem, ki ne potrebuje aktivne komponente, torej vode". NEK se na tem področju trenutno nahaja v fazi projektiranja suhega skladišča in pridobivanja soglasij.

"Bistvena je vzpostavitev jedrske kulture"

Uspešno delovanje NEK pa nikakor ni možno brez sodelovanja z lokalno skupnostjo. Kot sta povedala sogovornika, ima jedrska elektrarna zelo dobre odnose z domačini. "Z lokalno skupnostjo smo ustvarili kulturo," večkrat skozi pogovor poudari Pfeifer. "Dobre izkušnje temeljijo na zanesljivem delu elektrarne in preglednosti njenega delovanja. Naši okolici so na razpolago trenutni podatki o obratovanju že od leta 1991. Podatki o delovanju in potencialnih vplivih na okolje se osvežujejo na naši spletni strani vsako uro," o brižnosti NEK, Ida Jerele Novak. Leta 2010 so z občino na pobudo občanov namestili prikazovalnike okoljskih podatkov v sosednji vasi, v občinski stavbi ter v srednji šoli. "Zaupanje se je gradilo skozi desetletja," še doda.

V začetku devetdesetih let so se sicer soočali s pritiski za zaustavitev delovanja elektrarne, ki pa so večinoma prihajali iz sosednjih držav. Pred krško občino je takrat protestirala avstrijska civilna iniciativa, v prvi vladi pa je bila tudi stranka Zelenih Slovenije, ki se je zavzemala za zaprtje jedrske elektrarne. Leta 1999 so se ob prevozu uparjalnika iz Luke Koper na počivališču razdrto nanj povzpeli aktivisti Greenpeacea. Drugih večjih konfliktov s prebivalstvom in aktivisti pa v NEK ne pomnijo.

Kot pravi vodja proizvodnje Gorazd Pfeifer, k njim po nasvete prihaja strokovna javnost s celega sveta. "Zadnja mednarodna misija, ki nas je obiskala februarja, nam je znova potrdila, da spadamo v sam vrh. Na osnovi tega je zelo težko imeti protiargumente," na vprašanje, zakaj je Slovenija ostala zvesta jedrski energiji, odgovarja Pfeifer.

Ekonomska računica jasno pokaže, zakaj se je zvestoba o kateri govori Pfeifer, tako Sloveniji kot NEK, izplačala. Nuklearna elektrarna Krško letno proizvede preko pet milijard KWh, kar predstavlja približno 40 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji. V skladu z razpoložljivo tehnologijo, infrastrukturo in povpraševanjem po električni energiji, gre v tem trenutku za nenadomestljiv delež. V drugem delu reportaže, ki si ga boste lahko prebrali jutri, se bomo sprehodili skozi elektrarno, njeno zgodovino in prihodnost.