Andreja Bajuka (NSi) je zanimalo, kako vlada izvaja upravljalska upravičenja nad bankami in drugimi ustanovami, ki so večinoma v državni lasti. Natančneje ga je zanimalo, kdo je v imenu države lani in letos odločal o finančnih naložbah NLB v številne banke na ozemlju nekdanje Jugoslavije ter ali štejejo dolgoročna strateška vlaganja v nakupe hčerinskih bank v JV Evropi v poslovanje, o katerem odloča lastnik, član nadzornega sveta brez pooblastila ali kar uprava sama. Dodatno je premiera še vprašal, kako te naložbe vplivajo na vrednost NLB, ki je v postopku privatizacije.
Drnovšek je zagotovil, da so tudi v vladi že razmišljali o tem, kako vzpostaviti ostrejša, trdnejša razmerja med vlado in nadzornim svetom pri upravljanju obeh bank, ki so še v državni lasti. Potrdil je, da tekoče poslovanje banke nadzira nadzorni odbor, enkrat letno o tem razpravlja vlada kot skupščina, tekoči nadzor pa ima pogosto finančni minister. Obenem po besedah premiera velja predpostavka, da se o pomembnih stvareh obvesti tudi vlado.
Omenjeno območje nas sicer gospodarsko zanima, je poudaril Drnovšek, obenem pa se strinjal, da je potrebna določena previdnost, zlasti pri bančnih naložbah, ki morajo biti ustrezno preverjene. O vplivu teh naložb na vrednost banke vlada ni razpravljala, glede vprašanja privatizacije obeh bank pa je premier zatrdil, da eden temeljnih ciljev ostaja zmanjšanje javnega dolga, ki je nastal iz naslova sanacije bank. Gre za 400 milijard javnega dolga iz tega naslova, je poudaril premier.
Po Bajukovem prepričanju predsednik vlade takšno zaskrbljenost sicer deli z izraženimi besedami, ne pa tudi z dejanji. Tako premier Drnovšek kot tudi finančni minister Tone Rop sta v nadaljevanju izrazila strinjanje z mnenjem vodje poslanske skupine NSi.
V okviru razprave poslanskih skupin je Janez Janša (SDS) menil, da je osnovno vprašanje, kaj je državni interes v bankah, ki so še vedno v državni lasti in je njihov gospodar vlada. Dolgoročno sicer nima nič proti omenjenemu širjenju bank tudi na območje nekdanje Jugoslavije, zaenkrat pa meni, da bi morda morala biti prioriteta, da se po propadu nekaterih finančnih institucij v Trstu ali še kje drugje za mejo postavijo novi zdravi finančni stebri. Opozoril je še, da se ob razpravi o nacionalnem interesu malo govori o njegovem bistvu: da vstopimo v EU kot enakopravni državljani, enakovredni po znanju, vrednotah, standardu itd.
SNS o nacionalnem interesu in NATU
Sašo Peče (SNS) pa je posvaril pred tem, da se banke, ki so jih sanirali državljanke in državljani, dajejo tujcem. Poudaril je, da SNS s svojimi štirimi poslanci, torej s štirimi glasovi, ne bo dala podpore zlobnem načrtu razprodaje slovenskega premoženja in izdaje nacionalnega interesa. Zmaga Jelinčiča (SNS) je zanimalo, kaj se dogaja na področju približevanja zvezi NATO, predvsem glede finančnih virov tega približevanja. Ob tem je premiera vprašal, ali drži, da naj bi se finančna sredstva zagotovila s prodajo najbolj vitalnih delov slovenskega gospodarstva.
Ocena vlade je, da bi Slovenija, če bi si želela sama zagotoviti takšno stopnjo varnosti, kot jo daje omenjena zveza, morala za to nameniti veliko več sredstev. V letošnjem proračunu se sicer za obrambo namenja 1,5 odstotka BDP, podoben pa je tudi proračunski delež za prihodnje leto. V zvezi z omenjeno domnevno prodajo vitalnih delov gospodarstva za zagotovitev finančnih sredstev pa je Drnovšek ponovno spomnil, da zasebni lastniki veliko pogosteje prodajajo podjetja in banke tujcem kot država, kar pomeni, da zasebno slovensko lastništvo še ne zagotavlja dolgoročno slovensko last.
Kot zabavni vložek pa je predsednik vlade označil Jelinčičevo vprašanje, ali je SOVA prisluškovala nekdanjemu vatikanskemu nunciju v Sloveniji med njegovim obiskom na avstrijskem Koroškem, zaradi česar naj bi morali na hitro in čez noč podpisati Vatikanski sporazum.
Janša o problemih v zdravstvu
Janez Janša (SDS) se je dotaknil aktualnega problema pomanjkanja zdravnikov in morebitne ustanovitve medicinske fakultete v okviru mariborske univerze. Predsednik vlade je pojasnil, da vlada o tem vprašanju še ni razpravljala in da sam še ni seznanjen z objektivnimi možnostmi glede ustanovitve medicinske fakultete v Mariboru. "Pričakujem, da bo minister za zdravje o tem kmalu seznanil vlado," je dejal Drnovšek in dodal, da bi bila morebitna ustanovitev nove fakultete v Mariboru zagotovo dobrodošla, a le v primeru, če bi bila zagotovljena njena kvaliteta oz. kakovosten kader.
Glede očitkov Janše, češ da ta problem ni nastopil kar čez noč, je premier odvrnil, da vlada posveča področju zdravstva vse večjo pozornost. Minister za zdravje Dušan Keber je poudaril, da bosta tako ministrstvo za zdravje kot tudi ministrstvo za šolstvo v prihodnjih štirih mesecih preučila dane možnosti in izdelala ustrezne predloge rešitev. Zaradi odločitve EU o skrajšanju delovnega časa zdravnikov na 48 ur tedensko do leta 2009 bi morala Slovenija v prihodnjih desetih letih pridobiti okrog 800 novih zdravnikov, je opozoril minister in dodal, da izobraževanje zdravnikov do ravni specialistov traja 12 let. "Po tej logiki bi morali torej na medicinski fakulteti že danes vpisati kar 800 bodočih zdravnikov. Zgolj povečan vpis ni dovolj, potrebni bodo tudi drugi ukrepi. Ena od rešitev, ki temelji na prostem pretoku delovne sile, je morda pridobitev diplomantov iz drugih držav. Slednji pa bi potem v Sloveniji opravili še šest let specializacije," je dejal Keber.
O dvojezičnih razredih v slovenskih šolah
Poslanko Majdo Potrata (ZLSD) so zaskrbele navedbe o tem, da naj bi na nekaterih srednjih šolah uvajali dvojezične razrede, v katerih bi se določeni nejezikovni predmeti poučevali tudi v npr. angleškem, nemškem ali francoskem jeziku. V zvezi s tem je poudarila, da to ni pouk tujega jezika, ampak pouk v tujem jeziku, kar je v nasprotju z zakonom, ki določa slovenščino kot učni jezik. Resorna ministrica Lucija Čok je poslanko pomirila, češ da gre le za poskus na podlagi pravilnika o poskusih na dveh srednjih šolah, na katerih bo izbirni del programa imel nekaj več ur francoščine oz. angleščine. Ministrstvo, tako Čokova, ne bo podpiralo sistemskega rušenja deleža slovenščine znotraj programa.
O vračanju vlaganj na področju telefonije
Franci Rokavec (SLS+SKD) je okrcal vlado, češ da kljub že pred časom sprejetim zakonom o telekomunikacijah v zakonodajno obravnavo še ni predložila nujno potrebnega zakona o vračanju vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. Državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo Tomaž Kalin je pojasnil, da bo ta zakon vlada obravnavala že prihodnji četrtek in ga takoj zatem vložila v proceduro. "Trajalo je nekoliko dlje časa, ker smo se trudili pripraviti dober zakonski predlog," je državni sekretar skušal opravičiti zamudo.
O administrativnem upokojevanju na obrambnem ministrstvu
Bogomir Vnučec (SMS) je ministra za obrambo Antona Grizolda v zvezi z domnevno administrativno upokojitvijo približno 800 zaposlenih na ministrstvu vprašal, zakaj so se odločili za takšno rešitev. Slednja naj bi bila nelogična zlasti v času, ko je komaj sprejeta pokojninska reforma, ki je temeljila tudi na tem, da ni več administrativnih upokojitev. Minister je zagotovil, da dokončne rešitve še ni sprejete, zadnji predlog pa v ničemer ne obremenjuje pokojninske blagajne, ampak bo morala biti vsa zadeva na plečih proračuna obrambnega ministrstva. Med drugim je še spomnil na neustrezno kadrovsko strukturo v Slovenski vojski, ki se kaže v starostni in izobrazbeni strukturi ter poklicnih usmeritvah.
O skladiščenju radioaktivnih odpadkov
Samo Bevk (ZLSD) je ministra za okolje in prostor Janeza Kopača povprašal o ratifikaciji pogodbe o Nuklearni elektrarni Krško (NEK) s Hrvaško, predvsem pa o skladiščenju radioaktivnih odpadkov. Po besedah poslanca namreč priporočilo Evropske unije odsvetuje daljše zadrževanje izrabljenega jedrskega goriva v t.i. mokrih bazenih. Bevka je zanimalo, kako vlada ocenjuje pripravljenost Rusije, da te odpadke prevzame v predelavo in dokončno skladiščenje.
Minister Kopač je potrdil, da ta možnost obstaja, saj je ruski parlament lani sprejel zakon, ki ruski federaciji omogoča uvoz izrabljenega jedrskega goriva in njegovo skladiščenje v Sibiriji. Vendar pa pri tem obstaja kar nekaj težav, je opozoril Kopač. Tako si je po njegovem težko predstavljati ne le ameriško, ampak tudi evropsko strinjanje s preusmeritvijo dobave goriva, ki bi jo terjalo sprejetje takšne možnosti. NEK namreč uporablja jedrsko gorivo ameriškega izvora.
Druga težava je v tem, da Slovenija in Rusija nimata sklenjenega nobenega meddržavnega sporazuma, ki bi lahko slednji naložil obveznost prevzema vseh odpadkov do določenega roka. Vprašljiva pa je tudi cena, saj bi Rusija ta hip za uvoz ene tone odpadkov "zaračunala" približno milijon ameriških dolarjev, v Krškem pa se trenutno nahaja nekaj čez 200 ton, kar bi torej Slovenijo stalo preko 200 milijonov ameriških dolarjev. Sredstva, ki so se doslej nabrala v ta namen, znašajo le okrog 70 milijonov ameriških dolarjev, je nadaljeval Kopač. Vlada se sicer do "ruske" možnosti še ni opredelila, nesporno pa je, da bo treba to vprašanje doreči skupaj s Hrvaško, in sicer leto dni po potrditvi sporazuma.
Za večjo varnost in rešitev begunskega problema
Davorin Terčon (LDS) je opozoril na to, da bi bilo treba v nekaterih krajih ponovno uvesti ukinjene policijske oddelke. Zaradi zagotavljanja višje stopnje javne varnosti je dal notranjemu ministrstvu in policiji pobudo, da se preuči možnost ponovne vzpostavitve policijskih oddelkov v nekaterih krajih, npr. turističnih centrih. Notranji minister Rado Bohinc je poudaril, da analize ne kažejo, da bi intervencijski časi oz. stopnje preiskanosti bili v kakršnikoli zvezi z reorganizacijskimi spremembami. Obljubil pa je izpeljavo evalvacije reorganizacije.
Notranji minister je na poizvedovanje Igorja Štembergerja (SMS) glede beguncev iz nekdanje Jugoslavije spomnil, da je vlada lani sprejela usmeritve in politiko spodbujanja njihove vrnitve domov, in sicer tudi z denarnimi zneski. Za tiste, ki se iz kakršnikoli razlogov ne bodo vrnili na svoje nekdanje domove, pa se po besedah Bohinca že pripravljajo programi integracije.
Mariu Gaspariniju (LDS) je podroben pisni odgovor na njegovo vprašanje o tem, ali narkomane štejemo med bolnike ter ali je njihova prisotnost v komuni zdravljenje ali socialna rehabilitacije, obljubil minister za zdravje Dušan Keber. Zadnji med "spraševalci" je na vrsto prišel Branko Kelemina (SDS), ki je omenil časopisne članke o domnevnih "milijone težkih" aferah na Centru vlade za informatiko. Po njegovem je za te afere odgovoren generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, zato bi se morala vlada odzvati na omenjeno pisanje. Na CVI je zaposlenih 78 ljudi in nihče ne ve, kaj in kako delajo, je opozoril opozicijski poslanec. Napovedal je, da bo že v sredo na predsednika vlade in na nekatere druge visoke predstavnike države naslovil tudi pisno vprašanje o tem problemu. "In če v 14 dneh ne bom dobil ustreznih odgovorov, bom začel zbirati podpise za ustanovitev preiskovalne komisije," je bil odločen Kelemina.
